Četrtek, 14. 3. 2024, 15.00
7 mesecev, 3 tedne
Ministrica Vrečko: Dokazali smo, da smo lahko enotni
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,23
Prizadevanje za enakovredno zastopanost slovenščine v digitalnem okolju bo zahtevalo še veliko sodelovanja in politične volje, je opozorila ministrica Asta Vrečko.
"Iskrena hvala vsem poslancem in poslankam, da ste soglasno podprli predlog sprememb Zakona o javni rabi slovenščine. Ta predlog pomeni prvo večjo zakonodajno spremembo na tem področju po več kot dvajsetih letih," je dejala ministrica za kulturo Asta Vrečko, potem ko je odbor za kulturo enotno podprl spremembe Zakona o javni rabi slovenščine.
Kot je ob tem povedala ministrica Vrečko, so se številne storitve digitalne družbe preselile v digitalno okolje, prebivalci in prebivalke Slovenije pa do njih dostopajo prek različnih komunikacijskih naprav, ki slovenščine še vedno ne podpirajo ali je ne podpirajo v celoti. Zato smo na novo opredelili javno rabo jezika, ki zajema tudi nove komunikacijske navade in nova jezikovna okolja. Tako bomo poskrbeli za ustrezno zaščito in razvoj slovenskega jezika tudi v digitalnem okolju. Zakonski predlogi so tudi usklajeni z uredbami in direktivami Evropske unije, prav tako smo prenovili nekatere določbe o inšpekcijskem nadzoru in kazenske določbe."
"Razprava na odboru je pokazala, da smo lahko enotni, kadar gre za resnično pomembna vprašanja razvoja naše družbe, kot velja tudi za slovenski jezik. Slovenščino in njeno javno rabo smo tako pripravili na izzive globalizacije in vse hitrejšega razvoja informacijsko-komunikacijskih tehnologij 21. stoletja. Prizadevanje za enakovredno zastopanost slovenščine v digitalnem okolju bo zahtevalo še veliko sodelovanja in politične volje. Prenovljeni zakon o javni rabi slovenščine pa je jasno sporočilo, da smo na takšno nalogo kot družba in suverena država pripravljeni," je sklenila ministrica.
Slovenščina na računalnikih, pametnih telefonih, avtomobilih ...
Raba slovenščine se bo tako širila v operacijske sisteme računalnikov, pametnih telefonov in avtomobilov ter drugih naprav, ki prek besedilnih in govornih vmesnikov komunicirajo z uporabniki.
Stari Zakon o javni rabi slovenščine tega ni omogočal, saj je bil sprejet pred več kot 20 leti, ko večina teh storitev in naprav še ni bila na voljo. Slovenija do zdaj ni imela učinkovitega načina, kako zagotoviti, da bo slovenščina navzoča tudi v novem tehnološkem jezikovnem okolju. Podpora slovenščine je bila tako odvisna od odločitev proizvajalcev.
