Ponedeljek, 22. 1. 2024, 16.05
3 mesece
Ministrica izpostavila pomen napredne in transparentne medijske zakonodaje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,24
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je zbrane udeležence posveta pozdravila in poudarila preudarnost pri prenosu dobrih praks iz tujine, prilagojenih specifičnostim medijskega prostora v Sloveniji.
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je na današnjem posvetu o predlogu novega zakona o medijih poudarila, da si želi prenove celotne medijske zakonodaje, ki bo napredna, transparentna in v skladu z razvojem sodobnih tehnologij, umetne inteligence in družbenih omrežij. Na posvetu so gostje iz več evropskih držav predstavili nekatere dobre prakse medijske regulacije. "Za nas je seveda zelo pomembno slišati goste iz tujine, s katerimi smo bili v stikih med pripravo zakona. Želimo si tudi čim več povratnih informacij slovenske javnosti," je poudarila ministrica.
Razprava je potekala o tem, kako urejati pravni položaj novih medijskih figur, kot so digitalne platforme in vplivneži, kako zagotoviti kar čim bolj stabilno in razvojno naravnano sofinanciranje neodvisnih in avtonomnih medijev. Razpravljavci so iskali učinkovite načine za spremljanje medijskega pluralizma na eni ter koncentracije in transparentnosti lastništva na drugi strani. V času, ko je medijska pokrajina pod nenehnim pritiskom in se spopada s številnimi izzivi, je dialog med strokovnjaki in javnostjo ključnega pomena za zagotavljanje objektivnega in nepristranskega poročanja.
Med razpravo so bila osvetljena ključna vprašanja, kot so vpliv tehnoloških inovacij na medijsko industrijo, izzivi v boju proti dezinformacijam in pomen etičnega novinarstva v sodobni družbi. Poseben poudarek je bil na pomenu transparentnosti lastništva medijev in njegovega vpliva na pluralnost in neodvisnost poročanja.
Danski raziskovalec medijske krajine Aske Kammer je predstavil danski sistem financiranja medijev. Zasebni in javni mediji so upravičeni do financiranja države, vendar morajo za to izpolnjevati številna merila, ki so transparentno predstavljena. "Veliko denarja vlagamo tudi v zasebne medije. Danščine namreč ne govori veliko ljudi, kar pomeni, da moramo več denarja nameniti za dobro in kakovostno novinarstvo," je opozoril.
Udeleženci posveta na ministrstvu za kulturo (z leve proti desni): Kreshnik Gashi, Georgios Gounalakis, Liam Boyle in Aske Kammer.
Pomen ustreznega financiranja medijev v manjših državah je izpostavil tudi član kosovskega novinarskega kolektiva, ki je izvedel monitoring medijskega lastništva za Kosovo, Kreshnik Gashi. Pojasnil je, da njegova država zadnja tri leta ne financira medijskih vsebin, kar odpira številna vprašanja na področju medijskega lastništva, saj oglasi zaradi majhnosti trga ne zadostujejo za financiranje.
"Zaradi pomanjkanja transparentnosti prihaja do veliko nezakonitih vplivov. V medijih se znajdejo srbska in ruska propaganda ter dezinformacije, prav tako pa prihaja do albanskih vplivov. Politiki postajajo prvi vir informacij za državljane, kar je zelo problematično," je izpostavil Gashi.
Vodja nemške komisije za ugotavljanje koncentracije v medijskem sektorju Georgios Gounalakis je medtem opomnil, kako pomembna je raznolikost medijskega lastništva za ohranjanje demokratične družbe. V Nemčiji obstaja podatkovna zbirka, v kateri lahko državljani preverijo informacije o delničarjih in lastnikih zasebnih medijskih podjetij. "Državljani morajo imeti možnost oblikovati svoje osebno ali javno mnenje o medijskih vsebinah," je poudaril.
Predlog zakona v javni obravnavi do konca januarja
Ministrstvo za kulturo je 12. decembra lani v javno razpravo vložilo predlog novega zakona o medijih. Z njim želijo denimo povečati preglednost lastništva in financiranja medijev. Javna razprava bo trajala do vključno 31. januarja. Predlog pomembno spreminja pogoje in pravno podlago za pridobivanje državnih pomoči na področju medijev. Pomoči medijem po novem ne bodo več omejene samo na sofinanciranje programskih vsebin v medijih, ampak bo mogoče spodbujati tudi nastanek zagonskih medijskih podjetij, razpisati projekte za razvoj novih znanj in produktov ter subvencionirati deficitarne poklice v medijih.
