Sreda, 15. 9. 2021, 7.07
2 leti, 7 mesecev
Minilo je 74 let od vrnitve Primorske k matici
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,04
1
Osrednja proslava ob letošnjem prazniku je bila v soboto v Idriji, dogodka se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor.
V Sloveniji 15. septembra obeležujemo praznik vrnitve Primorske k matični domovini. S tem se spominjamo uveljavitve pariške mirovne pogodbe na ta dan pred 74 leti, s katero se je večina Primorcev pridružila matičnemu narodu. Osrednja proslava ob letošnjem prazniku je bila v soboto v Idriji.
Idrijska proslava je potekala pod sloganom Tujega nočemo, svojega ne damo. Dogodka se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je ob tej priložnosti izpostavil primorsko himno Vstajenje Primorske, ki nas po njegovih besedah združuje v upornosti. Pahor je še izpostavil, da moramo nekako živeti skupaj v sožitju, razumeti drug drugega in bolečino in to, kar nam je v srcu.
Ob današnjem prazniku bo v predsedniški palači dan odprtih vrat, pred palačo pa bo postrojena častna straža garde Slovenske vojske.
Praznik vrnitve Primorske k matični domovini je državni praznik od leta 2005, vendar ni dela prost dan. Prireditev ob prazniku izmenično pripravljajo posamezne primorske občine, državna proslava pa je organizirana le vsakih pet let.
Spomnimo
Po razpadu Avstro-Ogrske ob koncu prve svetovne vojne je leta 1920 sledil podpis Rapalske pogodbe, s katero so Goriška Brda, Gorica, Vipavska in Soška dolina, velik del Notranjske, Kras in Istra pripadli Italiji.
Po koncu druge svetovne vojne so Istro, Trst in vzhodni del s Slovenci naseljene tedanje Kraljevine Italije zasedle jugoslovanske partizanske sile, zahodni del Primorske pa enote zahodnih zaveznikov. Vendar je šele s podpisom pariške mirovne pogodbe 10. februarja 1947 v Parizu obveljal tako imenovan kompromisni predlog, po katerem so Italiji pripadle Benečija, Rezija, Gorica in Kanalska dolina, Jugoslavija pa je dobila velik del Goriške in del Tržaške, Istro južno od reke Mirne, jadranske otoke in Zadar z okolico.
S pariško mirovno pogodbo se je tako večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 pod nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Zunaj slovenskih meja pa je ostalo še okrog 140 tisoč Slovencev. Vprašanje širše okolice Trsta, kjer je nastalo tako imenovano Svobodno tržaško ozemlje, pa so razrešili šele leta 1954.
1