Četrtek, 19. 10. 2023, 13.41
1 leto, 2 meseca
Predlog male delavske ustave nagnjen v korist sindikatov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,17
Vlada je danes sprejela predlog novele zakona o delovnih razmerjih. Kot je povedal minister za delo Luka Mesec, so zakon o delovnih razmerjih na ministrstvu usklajevali več kot eno leto. V zadnji fazi so se z delodajalci in sindikati glede na obseg novele in številna nestrinjanja dogovorili, da gredo v reformo v dveh delih.
V njej je po besedah ministra za delo Luke Mesca več stvari, ki izboljšujejo položaj zaposlenih v Sloveniji: oskrbovalski dopust, bolj predvidljivi delovni pogoji, subsidiarna odgovornost naročnikov v gradbenem sektorju, pisno opozorilo pred odpovedjo, izboljšave glede agencijskega dela, pravica do odklopa, boljše varstvo sindikalnih zaupnikov in večje varstvo žrtev nasilja.
Delavski predstavniki bodo bolj zaščiteni
Sprejeta različica novele je bližje željam sindikalne kot delodajalske strani. Vključuje namreč tudi dodatno zaščito delavskih predstavnikov, ki ji delodajalci v tej fazi nasprotujejo. V predlogu pa na primer ni možnosti 30-urnega polnega delovnega časa.
Kot je na novinarski konferenci po seji vlade dejal minister za delo Luka Mesec, so socialni partnerji predlog novele zakona, ki velja za malo delavsko ustavo, usklajevali več kot leto dni.
Reforma bo potekala v dveh krogih
V zadnji fazi so se po njegovih besedah dogovorili, da gredo v reformo trga dela glede na obseg predlaganih sprememb in številna nestrinjanja v dveh krogih. V prvem krogu gre za predlog, ki vključuje določbe dveh evropskih direktiv in nekaj rešitev iz osnutka, ki je bil poleti v javni obravnavi. Ta predlog mora biti, če se želi država izogniti tožbi Evropske komisije oz. kazni v višini 1,5 milijona evrov, v DZ potrjen do 15. novembra.
V drugem krogu naj bi socialni partnerji uskladili preostale rešitve, ki so jih tokrat izločili, sindikati in delodajalci pa bodo k pogajanjem vabljeni še z dodatnimi predlogi.
Rešitve, ki jih je vlada potrdila danes, so vzpostavljene na podlagi direktiv. Ob tem pa predlagana novela vključuje še ukrepe, vezane na pisno opozorilo pred odpovedjo, izboljšave glede agencijskega dela, pravico do odklopa, varstvo žrtev nasilja in tudi večjo zaščito sindikalnih zaupnikov.
Podrobnosti predlaganih sprememb
Minister Mesec je predlagane spremembe v nadaljevanju predstavil tudi natančneje.
- Družinskim članom, ki morajo iz zdravstvenih razlogov nuditi obsežnejšo nego in podporo drugim družinskim članom, na primer dedku ali babici, bo na voljo pet dni neplačanega oskrbovalskega dopusta na leto, o tem pa bodo morali predhodno obvestiti delodajalca.
- V zvezi z bolj predvidljivimi delovnimi pogoji je pojasnil, da bo lahko delavec po novem delodajalcu enkrat na leto predlagal sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi z izboljšanimi delovnimi pogoji, delodajalec pa se bo moral na to odzvati in se opredeliti.
- Subsidiarna odgovornost se nanaša na primere, ko nekdo na primer naroči gradbena dela, najame podizvajalce, potem pa projekt zaide v težave, posledično pa zaposleni pri podizvajalcih ostanejo brez plač. V tem primeru bodo lahko po novem terjali naročnika projekta, ne več le podizvajalca, pri katerem delajo.
- Za spremembe pri pisnem opozorilu pred odpovedjo so se odločili, potem ko je v času prejšnje vlade "direktor policije, ko je nastopil funkcijo, vsem zaposlenim kar na zalogo in brez kakršnegakoli opravičila ali utemeljitve podal opozorila pred odpovedjo zaposlitve, čeprav niso v službi ničesar naredili narobe". Predlagana novela zaposlenim v teh primerih omogoča izpodbijanje takega opozorila in predvideva obveznost delodajalca, da se v zvezi s tem opredeli.
- Na področju agencijskega dela se načrtuje, da bi agencijski delavci na čakanju, ki zdaj prejmejo 70 odstotkov minimalne plače, po novem prejeli 80 odstotkov plače, ki bi jim bila izplačana, če bi delali.
- Pravica do odklopa se, tako minister, nanaša na možnost, da se zaposlenih, ko so doma, ne moti s telefonskimi klici, elektronskimi sporočili in podobnim. Predlog delodajalca zavezuje, da mora sprejeti za to potrebne ukrepe. Izvedba tega pa bo stvar dogovora v panožni kolektivni pogodbi ali na ravni podjetja.
- Žrtve nasilja bodo lahko glede na predlog na podlagi ocene centra za socialno delo in prijave na policijo zaprosile za pet dni plačanega dopusta (v poletnem osnutku novele je bilo predvidenih deset dni).
- O večji zaščiti sindikalnih zaupnikov pa je minister dejal, da so se za to odločili zaradi poročil sindikatov "iz vseh mogočih panog", ko podjetje sindikalista, ki hoče organizirati sindikat, "preprosto odpusti". Četudi je sindikalist lahko odpuščen nepravično, postopki na sodiščih trajajo, v tem času pa je lahko uničen tudi sindikat, je opozoril. Po novem bi se zadržanje odpovedi sindikalnemu zaupniku podaljšalo do odločitve v sporu na prvi stopnji oziroma najdlje za šest mesecev. V tem času bi bil še vedno zaposlen, če bi mu delodajalec prepovedoval opravljanje dela, pa bi bil upravičen do 80-odstotnega nadomestila plače.
Delodajalci ostro nasprotujejo večji zaščiti sindikalnih zaupnikov
Prav to naj bi bilo sicer glavna prepreka, da se socialnim partnerjem na maratonskih sestankih ta teden ni uspelo uskladiti glede novele. Delodajalci namreč predvidenim spremembam na tem področju ostro nasprotujejo in so danes že napovedali, da bo sprejem neusklajene novele pomenil dokončen pokop socialnega dialoga.
Umaknjene spremembe
Med rešitvami, ki so bile zaradi nasprotovanja delodajalcev umaknjene iz predloga novele, pa je Mesec naštel zastaranje terjatev za prekarne delavce, možnost 30-urnega polnega delovnega časa, ureditev dela na domu, zaostritev kvot agencijskega dela, obvezen enkratni mesečni 48-urni počitek, seznanitev delavca z vsebino kolektivne pogodbe in izenačitev položaja rejniških družin.
Minister je z izkupičkom ne glede na vse zadovoljen, saj da je danes potrjeni predlog usklajen v 90 odstotkih. Prav tako naj bi bil praktično že usklajen protokol, ki naj bi bil podlaga za vrnitev delodajalcev za mizo Ekonomsko-socialnega sveta.
