Sreda, 18. 10. 2023, 14.04
8 mesecev, 1 teden
Sindikati in delodajalci: brez kompromisa glede "male delavske ustave"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,04
Razočarani predstavniki sindikalnih central ugotavljajo, da noben kompromisni predlog, ki so ga skušali uskladiti zadnje dni, za delodajalsko stran ni sprejemljiv.
Pogovori predstavnikov sindikatov in delodajalcev na temo osnutka novele zakona o delovnih razmerjih, ki so se začeli v ponedeljek, so bili neuspešni, so sporočile sindikalne centrale. Razočarani ugotavljajo, da noben kompromisni predlog, ki so ga skušali uskladiti zadnje dni, za delodajalsko stran ni sprejemljiv. Delodajalci očitke zavračajo in trdijo, da so bili pripravljeni pristati na kompromisni predlog. Ta bi zajemal več kot le implementacijo dveh direktiv EU, je pojasnil izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček. Niso pa mogli pristati na vključitev člena o sindikalnih zaupnikih, je dodal.
Delodajalske organizacije na ta način še naprej onemogočajo tudi delo Ekonomsko-socialnega sveta, dodajajo sindikalne centrale.
"V eno leto trajajočem procesu pogajanj o noveli ZDR smo sindikalne centrale ves čas tvorno in konstruktivno sodelovale. Žal tega ne moremo trditi za delodajalsko stran, ki je na vse načine zavirala pogajanja, jih blokirala in skušala z lobiranjem, pritiski in izsiljevanjem doseči, da se v parlamentarno proceduro vloži tak predlog zakona, ki bi pomenil zgolj in samo implementacijo dveh direktiv EU," so zapisali v izjavi za javnost pozno popoldne.
ZDR, imenovan tudi mala delavska ustava, ureja razmerja med delodajalci in delavci, ki so izrazito šibkejša stran. Zato se z zakonskimi pravili določa minimalne pravice delavk in delavcev. Skozi leta uporabe je praksa pokazala, da se nekateri instituti iz ZDR zlorabljajo za discipliniranje zaposlenih ter za doseganje njihove poslušnosti in upogljivosti. Še zlasti tovrstne pritiske občutijo delavski predstavniki. Zato jih je nujno potrebno zaščititi, so prepričani.
Delodajalci: Očitno je šlo predvsem za sindikalne zaupnike
Delodajalska stran se očitkov brani, saj da so pristali na to, da poleg obeh direktiv v predlog vključijo še 13 členov zakona, ki jih je predlagalo ministrstvo.
"Potem so zahtevali še to, kar mislim, da je bil vseskozi njihova glavna prioriteta, to pa je člen, ki govori o sindikalnih zaupnikih, s katerim bi tem dali večjo zaščito v primerjavi z ostalimi zaposlenimi. Mi na to ne moremo pristati," je bil jasen Gorenšček.
"Mislim, da je bil vseskozi njihova glavna prioriteta člen, ki govori o sindikalnih zaupnikih, s katerim bi tem dali večjo zaščito v primerjavi z ostalimi zaposlenimi. Mi na to ne moremo pristati," je poudaril Gorenšček.
Prav tako naj bi bilo ob začetku pogajanj predvideno, da bodo ta potekala v treh fazah, pri čemer bi v zadnji delodajalci in sindikati predstavili lastne predloge zakonov. Vendar do tretje faze niso prišli, saj so bila pogajanja predčasno prekinjena.
Po mnenju delodajalske strani bi se lahko s členom o sindikalnih zaupnikih počakalo še tri mesece, ko naj bi končali drugi del pogajanj o zakonu. "Vendar sindikati vztrajajo na tem, minister pa jih je pri tem podprl," je poudaril Gorenšček.
Sindikati: Koalicija se je zavezala v sporazumu
Aktualna koalicija je potrebe po spremembah ZDR prepoznala in najnujnejše zapisala kot svojo zavezo tudi v Koalicijskem sporazumu. "Sindikalne centrale cenimo napore ministra Mesca ter predstavnice kabineta predsednika vlade, ki sta skušala poiskati tako kompromisno verzijo zakona, ki bi bila sprejemljiva za vse tri strani – sindikate, delodajalce in Vlado RS," so še zapisali sindikati.
Poudarili so, da pričakujejo, da bo vlada sprejela novelo ZDR, ki poleg implementacije direktiv vsebuje najmanj tiste vsebine, ki so bile z njene strani predlagane kot zadnji kompromisni predlog na nočnih pogajanjih, torej predvsem še zaveze iz koalicijske pogodbe, ki se nanašajo na preprečevanje zlorab opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, pravico do odklopa, varstvo delavskih predstavnikov in agencijsko delo.
Po mnenju sindikatov bi bilo treba med prioritetne vsebine vključiti tudi spremembo zastaralnih rokov za denarne terjatve prekarnih delavcev. Pričakujejo tudi, da se zakon v fazi sprejemanja ne bo spreminjal in da se bodo pogajanja o ostalih odprtih področjih nadaljevala, v tem procesu pa smo pripravljeni, tako kot do sedaj, konstruktivno sodelovati.
"V kolikor bodo vlada ali v nadaljevanju poslanke in poslanci koalicije odstopili od lastnih obljub delavkam in delavcem ter podlegli pritiskom delodajalcev, pa bomo sindikalne centrale tako ravnanje štele kot odstop od socialnega dialoga. Ne moremo namreč dopustiti, da izsiljevanje ene strani prevlada in preglasi socialni dialog," poudarjajo sindikalne centrale.
Novinarji so Mesca čakali zaman
Potem ko se je torkovo srečanje zavleklo v pozno v noč, so se predstavniki vseh treh strani danes znova sešli ob 11. uri, se nato po informacijah STA že razšli, a jih je vladna stran poklicala nazaj za mizo. Minister Mesec je za 12.30 sklical izjavo za medije, ki pa jo je, čeprav so bili novinarji že zbrani in so ga kar nekaj časa čakali, preklical.
Časa za dogovor ni bilo več veliko
Čas za dogovor se je iztekel danes, ker Mesec v četrtek potuje v tujino. Ker do soglasja ni prišlo, bo o tem, kakšno novelo bo poslala v obravnavo v DZ, odločala vlada. Po neuradnih informacijah STA je bil premier Robert Golob dejansko pripravljen prisluhniti delodajalcem, a se je, ko so sindikati zagrozili z ulico, potegnil nazaj.
Po neuradnih informacijah so se bili sindikati pripravljeni odpovedati kakšni od v poletni osnutek vnesenih rešitev, tudi delodajalci naj bi imeli nekatere predloge, a naj bi se bili pripravljeni o njih pogajati v drugi fazi, kar pomeni, da bi zakon o delovnih razmerjih v bližnji prihodnosti odprli še enkrat.
Delodajalci so prav tako imeli upanje, da bo sindikalna stran svoja stališča omilila v prid obnovi socialnega dialoga, vendar po Gorenščkovih besedah do izteka roka za dogovor niso dobili nobene spodbudne informacije.
Sindikati zagrozili z ulico
Pogajanja o noveli zakona o delovnih razmerjih so se v okviru posebne delovne skupine Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) začela decembra lani, predstavnikom ESS pa se o rešitvah ni uspelo uskladiti, zato je šel osnutek konec junija v javno obravnavo neusklajen.
Delodajalce je izkupiček razočaral, ob začetku javne obravnave pa so izpostavili, da je bila njihova stran v pogajanjih v izrazito neenakopravnem položaju in izigrana. Nedolgo zatem so tudi iz tega razloga zamrznili socialni dialog znotraj ESS.
Osnutek zakona je šel kljub temu v medresorsko usklajevanje in je bil že pripravljen za obravnavo na vladi, nato pa je sledil preobrat.
Po sestanku premierja Roberta Goloba in finančnega ministra Klemna Boštjančiča s predstavniki delodajalskih organizacij prejšnji teden so se namreč pojavile informacije, da bo šel osnutek novele na vlado v okrnjeni obliki, zgolj z določbami dveh evropskih direktiv, ki bi morale biti v slovenski pravni red prenesene že do 1. avgusta lani, zaradi česar Sloveniji grozi kazen Evropske komisije. Ob tej informaciji je med sindikati završalo, češ da so v tem primeru pripravljeni iti tudi na ulice.
Da bi umiril strasti, je minister Mesec za ponedeljek sklical sestanek socialnih partnerjev, pogovori pa še niso prinesli soglasja glede končnega osnutka.
Kaj prinaša osnutek novele zakona o delovnih razmerjih?
Osnutek novele na podlagi omenjenih evropskih direktiv prinaša pet dni neplačanega oskrbovalskega dopusta, določbe v zvezi s fleksibilnejšo možnostjo dela od doma in pravico delavca predlagati spremembo pogodbe o zaposlitvi – recimo namesto za določen za nedoločen čas.
Med drugimi spremembami iz osnutka, ki so bile v zadnjem hipu postavljene pod vprašaj, pa so prostovoljni štiri- ali šesturni delovnik, pravica do odklopa, pravica do 48-urnega počitka vsaj enkrat mesečno, omejevanje prekarnosti tudi z ukrepi na področju agencijskega dela, okrepljena varnost delavskih predstavnikov, zaščita žrtev nasilja v družini, tudi z dodatnimi dnevi dopusta, izenačenje delovnopravnih pravic rejnikov ipd.
