Sreda, 18. 1. 2023, 23.06
1 leto, 11 mesecev
Medvrstniško nasilje: odrasli so dolžni ustrezno ukrepati
"Ni vsak primer nekulturnega vedenja že nasilje, vendar pa moramo odrasli težavam vedno prisluhniti in se ustrezno odzvati," pravi psihologinja Ranja Salmič, ki vodi ambulanto za psihološko pomoč otrokom, mladostnikom in tudi staršem. Takoj ko posumimo, da je otrok žrtev nasilnih dejanj, je treba ukrepati, pozitivne pozornosti pa mora biti deležen tudi storilec. "Dekleta pogosteje izvajajo psihološko in verbalno nasilje po spletu kot fizično," dodaja Salmičeva.
Nasilje ima korenine v družini, kjer se otrok sreča z vzorci reševanja težav in gradnjo spoštovanja, tudi do samega sebe, pojasnjuje Salmičeva. Ni nujno, da je v družbi medvrstniškega nasilja bistveno več kot v preteklosti, razlog za večje število obravnavanih dejanj lahko iščemo tudi v večji stopnji ozaveščenosti v družbi, ki je postala bolj dojemljiva za pojave nasilja. Tako hitreje opazimo nedopustna dejanja in nasilje.
Po drugi strani je ravno družba tista, na katero lahko pokažemo s prstom, ko iščemo krivce za naraščajoče število nasilnih dejanj. "Iz avtoritarnosti smo šli v drugo skrajnost, otrokom nismo več sposobni postavljati niti mej niti predstavljati zdrave avtoritete," opozarja Salmičeva.
Iz ene skrajnosti smo šli v drugo, dodaja. Avtoritarno vzgojo je nadomestila permisivna, najpomembnejše je, da je otrok srečen in vesel, namesto potreb pa smo na prvo mesto postavili njegove želje.
Avtoritarno vzgojo je nadomestila permisivna, pravi psihologinja.
Razlogi in motivi za nasilje
Ko policija obravnava primere medvrstniškega nasilja, ugotavlja, da je najpogostejši razlog za nasilje nesprejemanje drugačnosti - na primer zaradi narodnostne, verske ali druge pripadnosti, osebnostnih značilnosti in podobnega -, glavni vzrok nasilnega vedenja pa je lahko tudi zavist ali nesprejemanje različnih stališč. Kot dodaten vzrok se pojavlja potreba po dokazovanju posameznikov v skupini.
Policija tudi ugotavlja, da sta motiv za nasilje v večini primerov koristoljubje in osebna uveljavitev. Medtem ko gre v prvem primeru za izsiljevanje za denar ali druge dobrine, pa se pri osebnem uveljavljanju posamezniki postavljajo nad druge z namenom, da se dokažejo okolici oziroma svoji skupini. Žrtve navadno prihajajo iz ranljivejših družbenih skupin, opaža policija.
Kako ukrepamo ob sumu nasilja
"Starši najbolje poznajo svojega otroka, zato lahko tudi prvi prepoznajo spremembe v njegovem vedenju in čustvovanju, ki so lahko prvi znak, da se z otrokom nekaj dogaja. Otroku začne znatno nihati razpoloženje, upadeta mu motivacija in koncentracija, v šolo hodi z odporom," psihologinja našteva znake, na katere je treba biti pozoren.
Bistvena je podpora otroku, poudarja Salmičeva in staršem polaga na srce: "Nikoli ne zmanjšujmo pomena dogodka, saj se v otrokovem svetu zdi njegova težava neznansko velika, čeprav se nam zdi malenkostna. Prihodnjič nam namreč ne bo več povedal ničesar, če bo dobil vtis, da ga ne jemljemo resno."
Otroku moramo dati možnost, da s svojimi besedami pove, kaj se mu je zgodilo, poudarja Ranja Salmič.
Otroku je treba dati čim bolj prosto pot, da pove, kaj se mu dogaja. Postavljamo mu "odprta vprašanja", v smislu, kaj se ti je zgodilo, kdo ti je to naredil, kako si se pri tem počutil, se ti je to zgodilo prvič. Vsekakor najprej poskušamo zadevi priti do dna sami, šele nato po potrebi vključimo strokovne službe v šoli in druge.
Kam po pomoč in nasvet v primeru nasilja
• Nasilje prijavi policiji! Pokliči telefonsko številko policije 113 oziroma anonimni telefon policije 080 12 00 ali na www.policija.si poišči okence za anonimno e-prijavo, kjer lahko nasilneža prijaviš policiji, pri tem pa ti ni treba razkriti svojega imena. Napiši čim več podatkov (kdo je nasilnež, kaj, kje in kdaj se dogaja ...).
• TOM – Svetovalni telefon za otroke in mladostnike 116 111 ali eTOM
• Safe.si – Točka osveščanja za varni rabi interneta
• #to sem jaz - #to sem jaz (skupnost za mlade z vprašanji, o katerih je lažje pisati)
• Varne točke Unicef
Vir: Policija
Obravnava mladega nasilneža
Treba se je zavedati, da je tudi povzročitelj nasilja zaradi socialne nesprejetosti lahko v stiski, ki jo izraža na neprimeren način. Vedenjsko neprilagojeni otroci običajno težko vzpostavljajo in vzdržujejo odnose, pojasnjuje Salmičeva in nadaljuje: "Pomembno je spoznati njegov svet, mu dati možnost, da opredeli svoje potrebe in občutke ter ima možnost zadostiti svoji potrebi po pozornosti."
Šele nato mu je treba na empatičen način postaviti meje, doslednost je tu bistvena. Zgolj kričanje, kazni in grožnje ne bodo prinesle učinka in bodo le okrepile njegovo vedenje, opozarja psihologinja. Nasilni otroci namreč odraščajo v okolju z več negativne kot pozitivne pozornosti, odziv staršev in okolice torej dosežejo z neprimernim vedenjem.
"Pravi odziv na nasilje nikoli ne sme biti nasilje, vsekakor pa je treba ukrepati in dejanje sankcionirati z nefizično kaznijo," svetuje Salmičeva.
Treba je spoznati svet vedenjsko neprilagojenega otroka ter mu dati možnost, da opredeli svoje potrebe in občutke, svetuje Salmičeva.
Krepi se pojav spletnega nasilja
Razmeroma nov je pojav spletnega nasilja, ki je v porastu zaradi dostopnosti ter opremljenosti otrok in mladostnikov. Žrtve prejemajo grožnje in žaljiva sporočila, o njih storilci širijo laži in lažne ter žaljive objave na spletnih platformah, kjer je največ žrtvinih znancev. Storilci prirejajo žrtvine fotografije in videoposnetke, kjer je ta prikazana na žaljiv način in podobno, opozarja policija.
Žrtev je tako lahko v nedogled izpostavljena tovrstnemu nadlegovanju, saj je objave s spleta izjemno težko odstraniti za vedno.
Tu lahko iščemo tudi razloge za to, da so po opažanju policije nasilna dejanja precej enakomerno razdeljena po spolih. "Dekleta pogosteje izvajajo psihološko in verbalno nasilje po spletu kot fizično," utemeljuje Salmičeva.