Petek, 18. 10. 2024, 17.44
1 mesec, 2 tedna
Mednarodna recenzija ni bistveno spremenila ocene ekonomike JEK2
Mednarodni neodvisni pregled vhodnih podatkov za analizo ekonomike projekta JEK2 ni bistveno spremenil prvotne ocene njegove ekonomske upravičenosti. Po reviziji je investicijska vrednost brez stroškov financiranja ocenjena na 9,6 do 15,4 milijarde evrov. V Genu energiji menijo, da je projekt smiselno nadaljevati, ob zelo skrbni analizi tveganj.
Mednarodni neodvisni pregled vhodnih podatkov za analizo ekonomike projekta nove jedrske elektrarne v Krškem (JEK2), ki jo je maja predstavila družba Gen energija kot trenutno edini investitor v JEK2, sta izvedli revizijska družba Ernst&Young in francosko svetovalno podjetje Assystem, specializirano za jedrski sektor.
Sodeč po rezultatih pregleda, ki so jih danes novinarjem predstavili predstavniki obeh družb, so tako ocenjeni investicijski kot operativni stroški, ki jih je uporabila Gen energija, v sprejemljivem razponu oz. skladni s trenutnimi standardi in izkušnjami. Nesprejemljivih ocen recenzorji niso prepoznali.
Še vedno veliko negotovosti
Medtem ko so ocenjeni stroški, povezani z delovanjem in razgradnjo, v celoti skladni z mednarodnimi standardi, je pri stroških financiranja in investicijskega vzdrževanja ter stroških materiala, storitev in jedrskega goriva še vedno vidik negotovosti. Več podatkov bo namreč na voljo šele po pogajanjih z dobavitelji, sestavi finančne konstrukcije ter preostalih nadaljnjih fazah projekta do končne investicijske odločitve, ki je predvidena v 2028.
Izvajalci neodvisnega pregleda predlagajo, da se v nadaljevanju zmanjša negotovost glede teh odprtih stroškov, začne dialog z dobavitelji, oblikuje čim širša finančna konstrukcija ter omogoči maksimalne širše pozitivne učinke projekta na nacionalno gospodarstvo. Dobro delujoča lokalna dobaviteljska veriga in usposobljeni kadri pomembno prispevajo k zmanjšanju tveganj.
Stroški bodo pomembno odvisni od izbrane reaktorske tehnologije in preostalih povezanih tehnoloških elementov ter od načina financiranja. Pri tem so recenzorji podčrtali, da stroške financiranja pomembno narekuje učinkovitost vodenja projekta. Eno leto zamude pri projektih velikih reaktorjev, kakršen je načrtovan v Krškem, glede na izkušnje prinese okoli pol milijarde evrov dodatnih stroškov.
Prav tako recenzorji poudarjajo, da sprejemljivega tveganja financiranja jedrskih projektov nikjer ni mogoče doseči brez vloge države. Prednosti Slovenije pa vidijo v tem, da že ima jedrsko elektrarno in s tem povezana znanja ter stroko.
Na podlagi recenzije so v Genu izvedli revizijo majske analize ekonomike. Ocenjenih investicijskih stroškov niso bistveno spreminjali. Po drugi strani so npr. nekoliko znižali oceno obratovalnih stroškov, nižji je tudi ocenjeni strošek podaljšanja življenjske dobe nove nuklearke s 60 na 80 let.
Večina stroškov predvidenih po letu 2033
Ne glede na izbrano moč reaktorja (tisoč, 1.250 ali 1.650 megavatov) je skupni investicijski strošek JEK2 brez stroškov financiranja za standardno zasnovo reaktorja ocenjen na 7.625 evrov na kilovat. Stroški zaradi specifik lokacije v Krškem (predvsem zaradi seizmične nadgradnje lokacije in nadgradnje stikališča) se gibljejo okoli tisoč evrov na kilovat. Preostali in nepredvideni stroški pa naj bi nanesli 763 evrov na kilovat. Vse te številke so v stalnih cenah na 1. januar 2024.
Skupna ocenjena investicijska vrednost JEK2 v "letošnjih evrih" in brez stroškov financiranja je med nekaj manj kot 9,6 milijarde evrov in skoraj 15,4 milijarde evrov. Maja je bil razpon od 9,3 do 15,4 milijarde evrov. Večina stroškov investicije bi po ocenah nastala med 2033 in 2038.
Po besedah Kruna Abramoviča iz Gena so v primerjavi z nekaterimi drugimi napovedanimi jedrskimi projekti in programi po Evropi te ocene konservativne, torej višje. Podobno velja tudi, ko se jih primerjamo s prvotnimi ocenami nekaterih jedrskih projektov, ki se zaključujejo. Med razlogi za višje ocene je omenil, da je v Krškem načrtovan samo en reaktor, zaradi česar izpade učinek ekonomije obsega, in pa nekoliko višje stroške prilagoditve na potresno aktivnost na območju Krškega.
Cena elektrike brez stroškov financiranja do 45,6 evra za megavatno uro
Stroškovna cena elektrike iz JEK2, torej cena brez vključenih stroškov financiranja, je ocenjena v razponu od 41,9 evra za megavatno uro za reaktor moči 1.650 megavatov do 45,6 evra za reaktor z močjo tisoč megavatov.
Glede na zahtevano realno donosnost projekta, ki jo v Genu trenutno ocenjujejo na 2,3 odstotka, bi morala biti povprečna cena elektrike v času obratovanja nekje med 65 in 70 evri za megavatno uro. Ocena ekonomike je sicer za predpostavko vzela dolgoročno ceno elektrike pri 75 evrih za megavatno uro.
Prav cena elektrike je sicer največji dejavnik tveganja za ekonomiko. Poleg nje jo pomembno narekujejo še investicijski stroški in stroški financiranja ter sam čas gradnje oz. zamude pri gradnji. Po analizi, ki so jo izvedli v Genu, sta dve tretjini scenarijev takšni, da projekt pokrije vse stroške in prinese tudi koristi, tretjina scenarijev pa pomeni izgube. Naj bi bile pa potencialne koristi večje od potencialnih izgub.
Zagotovila, da bo projekt dobičkonosen, ni
"Ne moremo dati zagotovila, da bo projekt v vsakem primeru dobičkonosen in da tveganj ni," je bil jasen prvi mož Gena energije Dejan Paravan. Je pa investicija po oceni Gena tudi na podlagi revidirane ocene ekonomike ekonomsko upravičena, zato je projekt smiselno nadaljevati.
Zaradi občutljivosti na omenjene parametre pa je treba biti v naslednjih fazah izredno pozoren na tveganja. Obenem je, tako pravi Paravan, treba pred končno investicijsko odločitvijo pripraviti tudi temeljite analize tveganj scenarijev oskrbe z elektriko brez JEK2.
V Genu poudarjajo, da tako velikega projekta sami ne morejo izpeljati in da bo vloga države kot strateškega partnerja bistvena. Zelo pomembna bo tudi finančna konstrukcija, saj večji delež lastnih sredstev znižuje stroške financiranja. Po prvotni zasnovi financiranja Gen s partnerji predvideva od 20 do 30 odstotkov lastnih sredstev in od 70 do 80 odstotkov zadolževanja.