Sobota, 8. 6. 2019, 16.49
5 let, 6 mesecev
Marjan Šarec pod Ljubeljem spomnil na grozote vojne
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,17
26
"Slovenija ni nikoli nikogar ogrožala in napadala, je pa vedno branila svoje. Bile so vojne, ampak vedno smo bili uspešni in vedno bomo tako tudi v bodoče," je zbranim na slovesnosti dejal premier.
Današnja slovesnost ob 74. obletnici osvoboditve podružnice koncentracijskega taborišča Mauthausen pod Ljubeljem je služila kot opomin na grozote vojne. Kot je izpostavil predsednik vlade Marjan Šarec, smo odgovorni za to, da se takšne grozote ne bi nikoli več ponovile. Zato je treba tudi pravočasno odgovoriti na provokacije.
Predsednik vlade Marjan Šarec je v svojem nagovoru spomnil na pretresljive zgodovinske pripovedi. Dandanes pa že pozabljamo, kaj so vojna in konflikti. "Očitno že tako dolgo živimo v miru, da si sploh ne predstavljamo, da so tudi danes po svetu še vedno vojne in taborišča," je opozoril Šarec. Strinja se s tržiškim županom Borutom Sajovicem, da se je treba tovrstnih dogodkov spominjati, sicer jih bodo morda morali naši najmlajši znova doživeti. "Tega pa ne smemo nikoli dopustiti," je poudaril premier.
Kot je dejal župan Sajovic, ga pogosto sprašujejo, do kdaj bodo še pripravljali slovesnosti pod Ljubeljem. "Moj odgovor je jasen – dokler bo treba, da se ve in ohrani, kdo je bil zaprt za bodečo žico, kdo je bos pozimi kopal predor in kdo je bil na drugi strani, toplo oblečen in nahranjen," je izpostavil.
Poleg predsednika vlade Marjana Šarca se je slovesnosti udeležil tudi obrambni minister Karl Erjavec.
"Kadar gre za zgodbo, ki naj se nikoli več ne ponovi, je ta spomin treba ohranjati. Očitno pa pri zgodovini številni sedijo na ušesih," je dejal župan in spomnil na Srebrenico, pa tudi na nedavno potezo madžarske vlade. "Ljudem, ki zdaj rišejo zemljevid Evrope, do kam naj bi segala neka velika Ogrska, njim in njim podobnim sporočam, da kadar je bilo treba braniti, smo branili, in tako bo tudi naprej," je izpostavil Sajovic.
Šarec pa je dodal, da je na takšne provokacije treba odgovarjati. "Vedno je boljša prva zamera kot pa zadnja, kajti če gredo stvari tako daleč, da pride do konflikta, je prepozno," je ocenil. Ob tem je dodal, da imamo radi vse države, smo pa proti posameznikom v državah, ki mislijo drugače. Kot je pojasnil, niso krivi narodi, ampak je kriva politika, ki ne ve, kako bi rešila težave, in se potem zateka v zatiranje drugih narodov.
"Slovenija ni nikoli nikogar ogrožala in napadala, je pa vedno branila svoje. Bile so vojne, ampak vedno smo bili uspešni in vedno bomo tako tudi v bodoče," je dejal premier, ki je prepričan, da se je treba nehati prepirati zaradi politike in začeti sodelovati. "Slovenska politika, zlasti zunanja, mora delovati enotno, potem tudi ne bo takšnih zemljevidov, pozivov k popisom prebivalstva in teženj k vrnitvi v neke stare, zdavnaj pozabljene čase, ki se jih spominjamo danes," je poudaril.
Danes je potekala 74. obletnica osvoboditve podružnice koncentracijskega taborišča Mauthausen pod Ljubeljem.
Šarec je pred slovesnostjo tako kot številne druge delegacije položil venec k spomeniku J'accuse – Obtožujem. Med nekaj sto zbranimi na slovesnosti pa so bili poleg nekdanjih taboriščnikov, njihovih svojcev in drugih tudi minister za obrambo Karl Erjavec in predstavniki nekaterih veleposlaništev, saj so bili v taborišču internirani pripadniki kar 13 narodov, največ je bilo Francozov.
Ljubelj, kjer so ostanki edinega koncentracijskega taborišča na Slovenskem, je simbolni kraj spomina na vse žrtve taborišč, ki pripomore k razumevanju zgodovinskega obdobja upora proti nacizmu in fašizmu, je pojasnila članica mednarodnega komiteja Mauthausen Monika Kokalj Kočevar.
V Mauthausnu in njegovih 49 podružnicah je bilo med vojno interniranih 200 tisoč ljudi in kar polovica jih je tam umrla, med njimi je bilo tudi več kot štiri tisoč Slovencev, od katerih jih je skoraj 1800 v taborišču izgubilo življenje. Taborišče Ljubelj s severnim in južnim delom je bilo eno zunanjih taborišč Mauthausna, v njem pa je bilo okoli 1800 taboriščnikov, ki so gradili ljubeljski predor. Najmanj 34 taboriščnikov je pri tem umrlo.
Preberite tudi:
26