Petek, 23. 1. 2026, 18.20
1 teden, 6 dni
Nasvet za izlet v hribe (117.)
Stari Ljubelj je raj za ljubitelje gora, pohodništva in sankanja #video
Peš ali s sankami do koče na starem Ljubelju.
Zimska rekreacija za ljubitelje gora, pohodništva in sankanja? V Sloveniji je kar nekaj takih priložnosti: od jezera Jasna do koče v Krnici, v Tamar, po cesti z doma pod Storžičem in na primer po cesti na stari prelaz Ljubelj. Na tem se ob koncih tedna zdi, da se tam zbere pol Slovenije, a se imajo vsi lepo. Ljubitelji sankanja se spuščajo po cesti navzdol, kot da so na olimpijskih igrah. Pohodniki pa lahko vzpon do koče na Ljubelju podaljšajo še do razglednika Polna peč. Vse pa prevzame še razgled na sosednje dvatisočake.
Nekoč je bil to najstrmejši prelaz v Alpah.
Izhodišče za vzpon do koče na Ljubelju in na Polno peč oziroma Povno peč (uporabljata se oba zapisa) je na 1.058 metrih nadmorske višine, torej pred predorom Ljubelj. Tu se parkira tudi za pohod na Zelenico, zato je ta čas tu ob koncih tedna tudi po več 100 ljudi. Desno pred predorom je parkiranje brezplačno, pri trgovini stane pet evrov na dan, pod nekdanjim hotelom Zelenica pa tri evre na dan. Od leta 1963 se v Avstrijo vozimo skozi Ljubelj, pred tem pa je šla cesta še 11 serpentin višje. Danes je ta zaprta za promet ter je pozimi priljubljena med pohodniki in ljubitelji sankanja.
V videoposnetku poglejte, kako je videti zimski dan na Starem Ljubelju:
Koča na Ljubelju je zaprta samo ob ponedeljkih in torkih, sicer pa je odprta vse leto.
Pot do koče na Ljubelju je markirana, tako ali tako pa se le sledi stari cesti, ki je nekoč veljala za najstrmejši prelaz v Alpah – povprečen naklon 14 odstotkov, mestoma celo več kot 20. Za 11. serpentino, levo, se nam po kakšnih 45 minutah hoje (dobrih 300 višinskih metrov) pokaže koča na starem Ljubelju, ki je odprta vse leto od srede do nedelje. Stoji na nadmorski višini 1.367 metrov. Vsi so navdušeni nad tukajšnjo prijaznostjo in hrano. Nekaj metrov naprej je stari mejni prehod. Tu so cesto zgradili že v 16. stoletju. Sprva je bil na vrhu 100-metrski predor, od sredine 18. stoletja pa je skalni vkop. Za kočo je tabla, ki nas povabi še na razgledišče Povna peč.
Upamo, da najdete tudi kaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu,
več videoposnetkov pa najdete na njegovem kanalu na YouTubu.
Od koče po nemarkirani poti krenemo še na Polno peč.
Od koče navzgor pot po mejnem grebenu ni več markirana in je tudi precej manj obiskana. Le redki se še odločijo za gazenje po snegu. Zato tu prav pridejo gamaše, morda celo derezice. Z vrha Polne peči na 1.503 metrih je najlepša vidna piramidasta Košutica, ki ima 1.968 metrov. V drugo smer, proti zahodu, pa pogled seže proti Palcu, Zelenjaku in Vrtači. Nekaj nižji so najbližji hribi proti severu, torej v slovenski deželi na avstrijskem Koroškem. Ko smo na Polni peči, je 450 metrov pod nami predor Ljubelj.
Razgled s Polne oziroma Povne peči proti vzhodu, na Košutico in Veliki vrh Košute.
Izhodišče: prelaz Ljubelj (1.058 metrov)
Višinska razlika: 440 metrov
Čas za vzpon: ena ura in 15 minut
Zahtevnost: tehnično nezahtevna delno markirana pot
Zemljevid planinske poti do Polne peči najdete na maPZS.
Sestopimo po poti pristopa.
Sestopimo po poti pristopa. Do koče na Ljubelju bo po snegu prav zabavno, nato pa nadaljujemo po stari cesti navzdol. Še enkrat se nam lepo pokaže Košutica. Zaradi številnih sankačev je tu sicer potrebne kar nekaj previdnosti, če smo peš, saj letijo navzdol, kot bi bili na olimpijskih igrah. V bližini je še ena priljubljena sankaška cesta: od doma pod Storžičem. Na večini sankaških cest na Gorenjskem pa je sicer trenutno zelo malo snega.
Naj planinska koča