Četrtek, 8. 4. 2021, 22.46
3 leta
Logar: Zdravstvo in digitalna varnost bosta v ospredju predsedovanja Svetu EU
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,51
34
Vprašanja kriznega upravljanja zdravstvenega sektorja in večjega sodelovanja članic EU na področju zdravstva, torej gradnja zdravstvene unije, bodo v ospredju slovenskega predsedovanja Svetu EU, je v spletnem pogovoru, ki so ga organizirali pobudniki poziva Za družbeno premirje in sodelovanje, poudaril zunanji minister Anže Logar.
Poleg zdravstva in digitalne varnosti bo Slovenija izpostavila tudi pogovore o prihodnosti Evropske unije, skladu EU za okrevanje, reformi migracijske politike, prihodnosti Balkana znotraj evropske integracije in energetski varnosti, je prioritete Slovenije naštel Logar. V pogovoru sta ob zunanjem ministru sodelovala tudi ekonomistka Andreja Jaklič in nekdanji evropski komisar za okolje Janez Potočnik.
"Razprava o prihodnosti Evrope bo tretja najvidnejša prioriteta predsedovanja Slovenije," je podrobnosti pojasnil Logar. Po njegovih besedah se bo pogovor o tej temi začel z Blejskim strateškim forumom.
Kibernetska varnost
"V zadnjih 12 letih so kibernetske krize vse pogostejše, zato je treba znotraj EU najti načine, kako bolj učinkovito upravljati varnostna tveganja," je opozoril Logar. Z njim se je strinjal tudi Potočnik, ki je ob tem dodal: "Digitalizacija je danes tista, ki lahko spremeni poslovne sisteme, opolnomoča potrošnike s podatki, proizvajalcem pa pomaga, da se premaknejo iz proizvodnih modelov 'več-je-več' na človeške potrebe." Potočnik je problematiko slikovito ponazoril: "Človeška potreba je mobilnost in ne avto."
"Človeška potreba je mobilnost in ne avto," opozarja Janez Potočnik, nekdanji slovenski komisar za okolje v evropski komisiji.
Prihodnost EU in Balkan
"Razprava o prihodnosti Evrope bo tretja najvidnejša prioriteta predsedovanja Slovenije," je podrobnosti pojasnil Logar. Po njegovih besedah se bo pogovor o tej temi začel z Blejskim strateškim forumom. Neformalni vrh EU pa bo posvečen Zahodnemu Balkanu predvsem z vidika pomena priključitve celotne regije in ne samo posameznih držav.
Gospodarstvo in evropski denar
"Predsedovanje in dejstvo, da bo sklad EU za okrevanje visoko na agendi, sta veliki priložnost za slovensko gospodarstvo," meni Jakličeva. Po njenem mnenju lahko Slovenija članicam EU pokaže, da je lahko "odporna na krizne situacije". "Spodbuditi pa moramo tudi akterje znotraj države, da bodo izkoristili sredstva EU. V Sloveniji znamo biti pasivni pri črpanju evropskih sredstev," je opozorila Jakličeva, ki priložnost vidi tudi v promociji slovenskih podjetij.
"Slovenska podjetja imajo znanje, so inovativna in odporna na krize. Tudi gospodarsko okolje v Sloveniji je kljub krizi pozitivno. Podružnice tujih podjetij so v Sloveniji izkoristile državno pomoč in ta podjetja načrtujejo, da bodo ostala," je povedala Jakličeva.
"V Sloveniji znamo biti pasivni pri črpanju evropskih sredstev," meni Andreja Jaklič.
Zeleno gospodarstvo kot priložnost za rast
"Zeleni prehod je ključ vsega. In prav na tem področju lahko Slovenija pusti največji pečat," je izpostavil Potočnik. Po njegovem mnenju mora Slovenija med razpravo o prihodnosti EU izpostaviti trajnost kot vrednoto in kot ekonomsko priložnost. Ob tem pa je opozoril, da je največja nevarnost tako za gospodarsko okrevanje kot za večino drugih izpostavljenih izzivov socialna problematika.
S Potočnikom se je strinjala Jakličeva, ki je dodala, da je zdravstvena kriza že pospešila spremembe: "Kriza je prinesla večjo samooskrbo v EU, industrija se je začela vračati." Po njenem mnenju gre za enega od pomembnejših ukrepov trajnostne politike, saj je logistika danes eden od največjih onesnaževalcev.
Kako bomo merili uspešnost slovenskega predsedovanja?
"Predsedovanje težko spodleti, saj skrbi za to Evropski svet," meni Potočnik. Tudi Logar je poudaril, da je 90 odstotkov programa predsedovanja določenega s strani Evropskega sveta, poleg tega bo dogajanju svojo noto dodala tudi zdravstvena kriza. Veliko manj bo mednarodnih delegacij, veliko srečanj bo potekalo prek spleta. "V živo je vse veliko lažje, ker so delegacije veliko bolj prilagodljive in je zato veliko lažje najti skupno stališče," je pojasnil Potočnik.
34