Sobota, 3. 4. 2021, 22.30
3 leta, 6 mesecev
Intervju, David Kovačič, generalni direktor Spara
Nasledil direktorja, ki je podjetje vodil 28 let. Kaj bo spremenil?
"Gospodu Merviču je uspelo Spar iz nič privesti do enega največjih trgovcev v Sloveniji. To tudi meni nalaga odgovornost, da na tem gradim in ne uvajam velikih sprememb. Je pa res, da sem druga, mlajša generacija kot Mervič in je moj način, slog vodenja nekoliko drugačen," o načinu vodenja pravi novi generalni direktor Spara David Kovačič, ki je na tem mestu zamenjal Igorja Merviča z 28 let trajajočim položajem. Kakšno prihodnost napoveduje klasičnim trgovcem in kako je po njegovem mnenju videti trajnost pri trgovcih?
Eden največjih trgovcev pri nas, Spar, je po 28 letih doživel spremembo na vrhu. Dolgoletnega generalnega direktorja Igorja Merviča je nasledil David Kovačič. V skoraj treh desetletjih je Spar iz anonimnega trgovca postal eden glavnih na slovenskem trgu, ki ima več kot 120 trgovin (skupaj s franšizami) in skoraj pet tisoč zaposlenih.
Kako so se odzvali na epidemijo, kdaj bo mogoče opraviti nakup povsem brez plastike, kakšne so nakupovalne navade Slovencev in v čem se razlikuje od svojega predhodnika, nam je povedal novi generalni direktor David Kovačič. Pred prihodom k Sparu je med drugim delal pri Tušu in Hoferju, izkušnje pa je nabiral tudi v tujini.
Spletna trgovina je v času epidemije doživela velik razcvet. Ste lahko obvladovali naval na spletne nakupe med epidemijo?
Povečano povpraševanje smo dobro obvladovali. Na začetku je bil naval tako velik, da nihče ni mogel tako hitro povečati kapacitet, kasneje pa smo se dobro organizirali. Lahko rečem, da nam je Slovenijo uspelo preskrbeti v času največje epidemije in kupci so nas nagradili.
Na eni strani se je frekvenca fizičnih nakupov znižala, na drugi strani pa se je močno povečalo povpraševanje po spletnih nakupih.
Spar ima v Sloveniji 107 trgovin, devet restavracij in 19 franšiz.
Kakšno rast je doživela spletna trgovina?
Promet se je med epidemijo povečal za trikrat. Verjetno je podobno pri vseh trgovcih. Nihče ni mogel predvideti, da bo takšno nenadno povečanje povpraševanja. Nato so se razmere stabilizirale. Razširili smo kapacitete, razširili smo dostavo še v Kranju, s čimer smo zmanjšali pritisk na Ljubljano, saj dostavo na primer v Vodice zdaj organiziramo z nove lokacije.
V Ljubljani okrog štiri odstotke prometa predstavljajo spletni nakupi, kar je že kar relevantna številka.
Bo spletno nakupovanje živilskih izdelkov prišlo v navado tudi v Sloveniji?
To je ključno vprašanje, s katerim se ukvarjamo. Tudi zaradi tega smo pri nekaterih investicijah, ki bi bile v tem trenutku upravičene, konservativni. Ne vemo, koliko ljudi, ki zdaj kupujejo prek spleta, kupuje na ta način iz potrebe in koliko iz želje. Odgovor je nekje vmes in nanj bomo morali počakati na čas po epidemiji.
Koliko časa traja obdelava povprečnega spletnega nakupa? Koliko časa nabirate izdelke?
Tega nimamo preračunanega. Nekje na grobo polovico časa, ki ga povprečno porabi kupec v trgovini. Profesionalni "nabiralci" imajo spiske prilagojene postavitvi trgovine, tako da nabiranje izdelkov poteka zelo hitro. Nekatere artikle pa imamo za spletne trgovine pripravljene že v skladiščih in jih ni treba iskati po trgovini.
Ste opazili kakšne spremembe pri kupcih v samih trgovinah?
Trend kaže, da je manj nakupov, so pa ti večji. V zadnjem obdobju ta trend nekoliko bledi. V primerjavi s preteklimi marcem in letošnjim, je znova veliko več nakupov v trgovinah. Lani marca je bil začetek epidemije, ko so se ljudje zelo ustrašili za svoje zdravje in so se izogibali trgovinam.
Pred prihodom k Sparu je David Kovačič delal tudi pri Tušu in Hoferju.
Je epidemija vplivala na cene živil?
Niti ne. Nekatere so se dvignile, vendar nič drugače, kot se običajno spreminjajo razmere na trgih. V zadnjem času pa je kar nekaj pritiska s strani dobaviteljev na dvig cen, kar je posledica dviga surovin na borznih trgih. Povsem jasno nam je, da hrana v družinskem proračunu predstavlja velik del in eden glavnih kriterijev kupcev je, kako nam uspeva zagotavljati ugodne cene, zato se borimo.
Koliko težav ste imeli zaradi okužb s koronavirusom v podjetju?
Okužb ni bilo veliko. Ni bilo velikih žarišč, iz česar sklepamo, da do okužb ni prihajalo v trgovini, saj bi v tem primeru bilo okuženih več v posamezni enoti. Bilo je po nekaj okužb v poslovalnicah in smo upoštevali vsa pravila. Zdaj potekajo testiranja in med pet tisoč zaposlenimi je vsakič okrog deset okuženih.
Kako ocenjujete poslovanje v prvih treh mesecih letošnjega leta?
Pozitivni trendi lanskega leta, ko je Spar bistveno okrepil tržni delež, se nadaljujejo. S tega vidika si ne bi mogel želeti boljšega začetka.
Kakšen pa je tržni delež Spara? Prejšnji direktor Igor Mervič je kot idealen tržni delež omenil 25 odstotkov.
Bi se kar strinjal. Nekaj odstotnih točk nam še manjka, ampak v prihodnjih nekaj letih je povsem realno pričakovati, da ga bomo dosegli. Sploh, ker rastemo tako organsko, ob tem pa se dobro razvijajo tudi naložbe. Promet nam raste, ker nas kupci prepoznavajo kot destinacijo, kjer lahko opravijo celosten nakup.
Kakšne bodo nove naložbe?
Načrtujemo kar velike naložbe v nove trgovine in obnove trgovin, ob tem pa bomo prenovili tudi logistični center in poslovno stavbo ter razširili pekarno. Letos bomo odprli pet novih trgovin, prav tako prihodnje leto, pet pa jih bomo obnovili.
Boste investirali tudi zunaj svoje primarne dejavnosti?
Trend gre bolj nazaj. V preteklosti so se trgovci želeli zelo diferencirati in so imeli svoje zavarovalnice, banke in podobno. Bolj vidim sodelovanje s kakšnimi zunanjimi podjetji, kjer lahko vsak ponudi neko svojo prednost.
Pred Kovačičem je Spar kar 28 let vodil Igor Mervič.
Je epidemija vplivala na izbor naložb in na njihov obseg?
Ne. Celo, če bo možnost, bomo investicijski cikel še pospešili. Menimo, da je kriza tudi test stabilnosti in moči podjetja, in glede na to, da stabilno poslujemo v teh časih, je to za nas priložnost.
V svetu je eno od prioritetnih prizadevanj oblikovati čim bolj trajnostno, ekološko življenje na vseh ravneh. V trgovini je ena večjih težav uporaba plastike. Kdaj bo v vaši trgovini mogoče opraviti nakup povsem brez plastike?
V veliki meri je to že zdaj mogoče. Če za primer vzamemo našo pilotno trgovino v CityParku, lahko 50 artiklov različnih ponudnikov sami polnimo v svoje vrečke ali papirnate, ki so na voljo. Tako ne potrebujete embalaže in lahko tudi prilagodite količino, da ni odpadne hrane. Mogoče je tudi polnjenje čistil v lastno embalažo. Na oddelku s sadjem so na voljo vrečke za večkratno uporabo, prav tako lahko prinesete lastno embalažo tudi na delikateso za na primer sir in salamo.
Velik del nakupa tako že zdaj lahko naredimo brez plastike. Julija se bomo tudi pridružili iniciativi Plastic free July.
Pri spletnih nakupih sta sadje in zelenjava pakirana v papirnatih vrečah in hrana je prav tako dostavljena v papirnatih vrečah, ki jih nato lahko vrnete.
Spar je eden največjih trgovcev pri nas.
Kakšno prihodnost napovedujete klasičnim trgovcem?
Raje imam nemški izraz Vollsortiment Handel (trgovci s polnim sortimanom). Klasični ima nekoliko arhaičen pridih. V takšnih trgovcih je prihodnost. Mislim, da si bodo kupci vedno bolj želeli uresničiti svoj življenjski slog tudi skozi nakupovanje in bodo prepoznali, da je to lažje narediti v Sparu, ki ima 35 tisoč izdelkov (večji centri kot je Interspar), kot pa v diskontu, ki jih ima dva tisoč. Trgovec se mora prilagajati slogu kupcev in ne obratno.
Vse skupaj pa bo moralo biti podprto z informacijsko tehnologijo, ki bo znala izdelati ponudbo, prilagojeno posamezniku. Na tem področju je še ogromno možnosti za rast. Ideja je ponuditi zelo širok izbor in nato olajšati izbor posamezniku na osnovi dobre analitike.
Nasledili ste direktorja Igorja Merviča, ki je pred vami Spar vodil kar 28 let. Ste uvedli kakšne spremembe?
Ne bo zelo drugače in tudi ni potrebe za to. Gospodu Merviču je uspelo Spar iz nič privesti do enega največjih trgovcev v Sloveniji. To tudi meni nalaga odgovornost, da na tem gradim in ne uvajam velikih sprememb. Je pa res, da sem druga, mlajša generacija kot Mervič in je moj način, slog vodenja nekoliko drugačen. Moje vodilo je participativno vodenje, da sicer skupaj s sodelavci postavimo cilje in smernice, na kakšen način bomo cilje dosegli, potem pa jim znotraj tega pustim proste roke, kako bodo to dosegli. Seveda pa s tem prevzemajo tudi odgovornost.
Se je kaj spremenilo komuniciranje s sodelavci v času epidemije?
Z ožjo ekipo imamo vsak drugi teden kolegij, v vmesnem tednu pa imam posamične sestanke z vsakim od njih. Mislim, da je pomembno, da smo v rednem stiku. Sicer pa odvisno od dogajanja, smo kar veliko v stiku, saj je trgovina zelo dinamična panoga. Rad grem tudi po trgovinah, da iz prve roke slišim, kaj se dogaja v praksi, tako namreč hitro lahko dobiš kakšno idejo oziroma spodbudo za spremembe.
V zadnjem letu so bili sprejeti številni ukrepi za omejevanje širjenja virusa. Vaš komentar, pogled, kako se država sooča z epidemijo?
Verjamem, da vsak dela v dobri veri in poskuša narediti najboljše. Mogoče je lažje gledati s strani in reči, da bi bilo to treba sprejeti drugače, vendar ko je treba sprejeti odločitev, ki je težko za vse pravilna, pa to ni preprosto.
Država je odigrala svojo vlogo in upamo, da bo to zadnje zaostrovanje ukrepov, saj mislim, da bi si zaslužili bolj sproščenega poletja.
Se je število zaposlenih v zadnjem letu v vašem podjetju povečalo ali zmanjšalo?
Imamo 80 zaposlenih več, in sicer na račun novih otvoritev.
Trgovine so zdaj ob nedeljah zaprte, kar je bila sicer že pred več kot desetletjem tudi volja državljanov na referendumu. Ste strinjate s takšno odločitvijo?
Vprašanje je bilo na referendumu in bila je izražena volja ljudstva. Nimamo več kaj diskutirati in moramo odločitev spoštovati. Mislim, da smo se vsi že navadili. Nedeljski nakupi so se prerazporedili na preostale dni, predvsem na petke, sobote in ponedeljke. Upam, da bo zdaj ostalo, kot je, in se ne bo znova spreminjalo.
Mogoče bi bilo dobro razmisliti le o rešitvi, ki jo imajo v Avstriji, da so trgovine delno odprte ob nedeljah v turističnih krajih, na primer ob kakšnih kampih.
Spar je dolgoletni zvest podpornik športa. Bo direktorska menjava vplivala na to?
Ne. To se ne bo spremenilo.
Kakšen status ima slovenski del Spara v celotni skupini?
Slovenski del ima močno vlogo, predvsem zaradi dolge zgodovine, saj je bila naložba v Slovenijo ena prvih tujih naložb in ker je že od začetka zelo dobro posloval. Mogoče je bil vzpon v drugih državah hitrejši, vendar so potrebovali večje vložke, Spar Slovenija pa se je od začetka financiral sam. Zato imata Slovenija in gospod Mervič v Sparu cenjen položaj.
27