Četrtek, 15. 1. 2026, 4.00
4 tedne, 1 dan
Anita Horvat
Anita Horvat vstopila v prelomno leto, a ne v tekmovalnem smislu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,00
Medtem ko je sezona zimskih športov v polnem razmahu, tekmovanja v dvoranah začenjajo tudi atleti. Pred eno najboljših slovenskih tekačic Anito Horvat je izjemno pestro leto, pa ne le zaradi tekmovalnih izzivov.
Smo sredi izjemno zanimive zimske športne sezone in odštevamo tedne do njenega vrhunca, olimpijskih iger Milano Cortina 2026, a tekmovanja so januarja začeli tudi atleti. Ta konec tedna prva tekma čaka tudi eno najboljših slovenskih tekačic Anito Horvat. 29-letna Ljubljančanka se te dni z zaročencem, jadralcem olimpijcem Žanom Luko Zelkom, mudi v Španiji. Tam je opravila zadnje priprave na sezono, katere vrhunca bosta marčevsko dvoransko svetovno prvenstvo na Poljskem in avgustovsko evropsko prvenstvo na prostem v Birminghamu. Aja, tudi datum poroke sta z zaročencem že izbrala.
Anita Horvat je pred tremi leti na pobudo trenerja Tevža Korenta iz teka na 400 metrov (v tej disciplini si še vedno lasti državni rekord – 51,22) prestopila na dvakrat daljšo razdaljo in kmalu začela žeti uspehe. V teku na 800 metrov je leta 2023 na mitingu na Finskem z 1:58,73 postavila osebni rekord, v letih 2023 in 2025 osvojila dve medalji na dvoranskih evropskih prvenstvih (srebro v Istanbulu in bron v Apeldoornu) ter Slovenijo zastopala na evropskem prvenstvu v Rimu, svetovnih v Budimpešti in Tokiu ter leta 2024 na olimpijskih igrah v Parizu. Na slovesnosti ob odprtju iger v romantičnem Parizu jo je za roko zaprosil njen partner, olimpijski jadralec Žan Luka Zelko. Zaročenca bosta status nadgradila letos, ko Anita Horvat praznuje okrogli, 30. rojstni dan. Ta rojstni dan jo navdaja z nekaj nelagodja, nam je priznala v intervjuju, v njem pa smo se dotaknili še številnih tem, za katere upamo, da bodo dobrodošla sprememba v poplavi zimskih zgodb. Tudi Anita Horvat je seveda navijačica naših zimskih športnic in športnikov, verjetnost, da bi jo videli navijati tudi v živo na kakšnem od slovenskih prizorišč svetovnih pokalov, pa je majhna. Mraz je njen sovražnik številka ena, nam je povedala.
Trenutno ste na Kanarskih otokih, smo slišali. Otok Lanzarote je postal nekakšno vaše zimsko zatočišče, kajne?
Čez zimo sem bila res tam, trenutno pa sem v Malagi. Z ekipo smo ravno opravili desetdnevne predsezonske priprave in sem ostala tu, te priprave pa zaključujem konec tedna s tekmo v Italiji.
Ampak ta pobeg v tople kraje v tem morečem delu leta je pri vas že običaj.
Ja, v bistvu mislim, da je zdaj že tretje leto, ko sva se z Žanom odločila, da mrzle mesece preživiva v toplih krajih, in za zdaj kaže, da je bila to pametna odločitev. Dobro se je obneslo, veliko manj sem bolna, veliko lažje treniram, pogoji so boljši. Trenutno v Sloveniji niti nimamo nobene infrastrukture za trening, na Kanarskih otokih pa imam vse, kar potrebujem.
Poudarek pa je vendarle na treningu. Tam vendarle niste zato, da bi lenarili, pač pa na pripravah za tekmovalno sezono 2026. Drži?
Tako je.
Kdaj pa imate tisti pravi dopust? Kdaj si sploh lahko privoščite popoln odklop?
Ponavadi je ta odklop septembra, ko se konča poletna sezona. Takrat si vzamem dva do tri tedne časa za oddih. To je tisti dopustniški del.
In kam vas vleče takrat? Tudi v tople kraje ali si privoščite kaj bolj avanturističnega?
Oh, v tople kraje seveda. Največkrat greva v Azijo, spoznava kakšno novo državo, letos pa morda ostaneva celo v Evropi. Ampak vsekakor nekje na toplem (smeh, op. p.).
Z Žanom Lukom Zelkom sta leta 2024 na slovesnosti ob odprtju olimpijskih iger v Parizu spisala lepo, romantično zgodbo, ko vas je zaprosil za roko. Slovensko javnost pa zdaj najbrž zanima, kdaj bo poroka?
Zdaj imava določen datum in že vse rezervirano. Poročiva se septembra.
Čestitke! Ta mesec bo torej za vas izjemno prelomen, septembra namreč praznujete tudi rojstni dan. In letos bo to okrogla 30. obletnica. Je to razlog za veselje ali tudi kaj nelagodja?
Mogoče prinaša nekaj nelagodja, priznam (smeh, op. p.). Ampak se zaradi tega ne obremenjujem preveč. Vsekakor bo tudi ta moj prelomni rojstni dan vesel.
Do letošnjega veselega septembra pa vas čaka pestro tekmovalno leto. Kdaj se torej začenja vaša tekmovalna sezona?
Januarja imam dve tekmi na 400 metrov, tekme na 800 pa začnem februarja. Sploh prva tekma sezone me čaka že ta konec tedna v Italiji, nadaljujem naslednji konec tedna, nato pa februarja naprej.
V atletiki imate sezono razdeljeno na zimski dvoranski del in poletni stadionski. Najbrž so zaradi tega določene specifike pri grajenju in stopnjevanju forme. Kako je to videti?
Morda je to bolj vprašanje za mojega trenerja, on je tisti, ki piše treninge, ki tempira formo. On je "mastermind" za vsem tem, kar delam jaz na tekmovališčih. To je vsekakor vprašanje za Tevža.
Kdaj pa sami čutite, da ste najmočnejši?
To niti nima kakšne povezave z letnim časom, predvsem gre za to, da se počutim dobro, da sem zdrava. Takrat sem tudi močna. Ko vem, da je telo stoodstotno v redu, ko je splošno počutje odlično, ko se noge vrtijo, ko sem v formi … Takrat sem seveda najmočnejša.
Z dvoranskih evropskih prvenstev ste prinesli že dve medalji, na teh kratkih stezah ste torej zelo uspešni, bolj kot na odprtih stadionih. Zakaj?
Zadnji dve sezoni sem imela poleti nekaj težav z zdravjem, pozimi pa sem ostala zdrava. To je bilo ključno. Za dobre rezultate je zdravje seveda pogoj. Ko nisi stoodstoten, telo preprosto ne deluje, kot je treba.
Se pravi, da ne gre za kakšno posebno simpatijo do teh malce specifičnih, krajših dvoranskih stez?
Ne, ne. Veliko raje tečem zunaj. Dobro, saj je tudi dvorana v redu, a če že moram izbirati, izberem tek zunaj.
Iz dvoranskih evropskih prvenstev je prinesla že dve odličji, bronasto z lanskega na Nizozemskem.
Zaradi zraka ali še kakšnih drugih dejavnikov?
Zrak je res po navadi boljši zunaj, predvsem pa je noter na stezi veliko manj prostora. Večja gneča je, več je prerivanja. Pogosto je na štartu preveč tekmovalk, potem pa se gnetemo, spotikamo in tako naprej. Zunaj je vseeno malo boljše v tem pogledu.
To prerivanje v dvorani pa je verjetno vseeno tudi odličen trening za poletno sezono. Za tek na 800 metrov vemo, da je zelo agresiven, da je ogromno prerivanja, komolčenja …
Brez prerivanja na 800 ne gre. Vsaka tekma je dober trening za to, ker je na vsaki tekmi gneča, prerivanje in tako naprej. Izjemno malo je bilo takšnih tekem, da ni bilo nobenega prerivanja, komolčkanja ali gneče.
Pride tudi do poškodb, lani vas je ena od tekmic pohodila.
Da, lani mi je na prvi tekmi raztrgala nogo in sem imela zaradi tega veliko težav.
Na 400 metrov teh težav ni.
Ne, tam imaš svojo progo in je potem vse odvisno samo od tebe in tvoje taktike. Nihče ti ne more prekrižati načrtov, vse lahko delaš po svoje.
Morda tudi zato kdaj pogrešate štiristotico?
Občasno jo seveda pogrešam, ampak glede na to, da lahko boljše rezultate dosegam na 800 metrov, sem sprejela, da je to moja glavna disciplina.
V teku na 800 metrov je ogromno tudi taktiziranja.
Taktika je specifična zadeva, sploh pri srednjih progah nikoli ne veš, kaj se bo zgodilo. Lahko si zadaš taktični načrt, ampak ko tečeš z 12 drugimi dekleti, se one zagotovo ne bodo prilagajale moji taktiki. Stvari se tudi na tekmi spreminjajo iz trenutka v trenutek.
"Tudi sama sem pričakovala, da bom tekla pod dvema minutama vsakič, ko bom stopila na stezo, ampak pridejo poškodbe, bolezni, slabi dnevi …"
S tem je verjetno povezano tudi to, da je težko ves čas konstantno teči pod dvema minutama in nenehno izboljševati osebne rekorde, kajne?
Ja, žal ni tako preprosto. Tudi sama sem pričakovala, da bom tekla pod dvema minutama vsakič, ko bom stopila na stezo, ampak pridejo poškodbe, bolezni, slabi dnevi … Šport je krut, ne izide se vedno vse tako, kot si zamisliš. Tudi če celo leto garaš, še ne pomeni, da se ti bo sezona na koncu izšla. Toliko je nekih dejavnikov, ni vse odvisno samo od tebe in tvojih treningov. Marsikaj se mora poklopiti.
Za rekordni tek so najbrž potrebni tudi domala popolni pogoji. Nekaj teh notranjih ste že omenili, da ste zdravi, v formi in se počutite dobro. Kaj pa zunanji dejavniki?
Prvo je seveda vreme. To mora biti dobro, se pravi, da ni preveč vetra, da ne pada dež, da ni premrzlo. Drugače je telo težko pripraviti do tega, da gre do maksimuma. Pomembne so tudi sotekmovalke, da ne štartaš s prehitrimi ali prepočasnimi tekmicami. To je pa, mislim, da to.
Pretirana vročina najbrž tudi ni v redu.
Ni v redu, ampak meni je veliko lažje teči v vročini kot v mrazu. Mraz je vsekakor moj sovražnik številka ena.
Je pa zanimivo, da vam poleti bolezni bolj nagajajo kot pozimi, ko je sezona prehladov.
Da, uspe se mi jim pač izogniti s pobegom v tople kraje. To je to, nobene skrivnosti (smeh, op. p.).
Morda pri tem malce pomaga tudi dobra, uravnotežena prehrana? Vemo, da lahko nekateri športniki, sploh v teh napornih športih, jedo vse, drugi pa morajo paziti na vsak gram. Kako je pri vas?
Eh, nobenih posebnosti in nobenih skrivnosti ni, kar zadeva prehrano. Ne grem v nobeno skrajnost, ponavadi jem tisto, kar mi ustreza, kar telo potrebuje. Pazim, da jem zdravo, da ne jem mastne hrane, izogibam se t. i. hitri prehrani, ne jem preveč sladkega. Predvsem tisto, kar se mi zdi, da telo potrebuje.
Kaj pa vam gre posebej v slast?
Oh, če bi se morala odločiti za eno jed, bi rekla, da je to kakšen medium pečen zrezek s krompirčkom, pa malo solate zraven.
Pa pozimi vseeno pogrešate kakšno zimsko aktivnost?
Smučanje sem opustila že pred leti. Ne pogrešam ga, vsakič, ko se spomnim na mraz, sem hvaležna, da sem lahko na toplem in mi treningov ni treba opravljati na mrazu.
Pa se sploh smete ukvarjati z drugimi športi, sploh s takšnimi, kjer je možnost za poškodbe?
Nihče mi tega ne prepoveduje, ampak sama do sebe čutim neko odgovornost in tega ne počnem. Poleg tega sem večino časa, ko ne treniram, utrujena od treningov in priznam, da mi dodatne fizične aktivnosti ne ustrezajo.
"Ko sem enkrat padla v atletiko, pa moram reči, da nisem niti pomislila več na nič drugega. Popolnoma me je prevzela."
S čim pa si med počitkom krajšate čas?
Nimam nekega posebnega hobija, če imam dva treninga na dan, mi niti ne prija početi karkoli drugega. Raje si dobro spočijem, da lahko kakovostno treniram dvakrat na dan. Imam psa, s katerim se ukvarjam, pa z Žanom greva kdaj malo naokoli po otoku, še najraje na kakšno plažo in sva tam sama s kužkom. Zelo pomembno nama je, da je kuža lahko zraven, da ni sam doma. Včasih pa ni lepšega kot udobje kavča (smeh, op. p.).
Tudi Žan se na Kanarskih otokih pripravlja na sezono v svojem športu, a trenira na vodi. Kako pa sta kaj kompatibilna vajina športa? Se vajini treningi pokrivajo, vama sploh ostane kaj časa drug za drugega?
Malo je odvisno od tega, ali gre Žan na vodo, ampak med tednom načeloma nimava veliko časa drug za drugega. Treningi se nama večinoma pokrivajo. K sreči imava čas zase vsaj v nedeljo.
Pa vas kdaj odpelje na jadrnico?
Ne, žal ne. Še čakam. In ja, se strinjam, da je to kar šokantno (smeh, op. p.).
Pa ste ljubiteljica jadranja?
Preden sva bila z Žanom skupaj, se z jadranjem še nisem srečala, on pa me tudi še ni peljal, zato v bistvu ne vem (smeh, op. p.).
Vas je kdaj zamikal kakšen drug šport?
Ne bi rekla. Kakšne igre z žogo me sploh ne privlačijo, denimo. Ko sem bila mlajša, mi je bila zelo všeč gimnastika, ampak je nikoli nisem trenirala na kakšni višji ravni, le v kakšnih krožkih, ko pa sem enkrat padla v atletiko, pa moram reči, da nisem niti pomislila več na nič drugega. Popolnoma me je prevzela.
Kako pa ste se sploh znašli v teku, v atletiki?
Atletiko sem začela trenirati, ker je bila že moja sestra atletinja in sem jo neizmerno občudovala ter hodila zanjo navijat na tekme. Veliko je zmagovala, kar je bil zame najbrž še dodaten motiv, dodatna spodbuda. In ja, potem sem tudi sama prišla v atletiko, ki mi je bila takoj všeč, uživala sem na treningih, na tekmah in ostala. Zdaj sem že kar nekaj časa tu.
Kako pa je prišlo do specializacije za srednje proge?
Tega niti ne vem točno. Že od vsega začetka sem tekla na 400 metrov in pod trenerjema Primožem Praprotnikom ter Rokom Predaničem tam vztrajala. Potem pa sem prišla k Tevžu, ki je menil, da bi morala poskusiti z 800, saj naj bi imela po njegovem mnenju v tem teku večji potencial. Takrat sem prestopila.
"Živa je pokazala kakovost in pričakujem, da bova v nekem trenutku tudi tekmici."
Zdaj na to sceno že prihaja mlada Živa Remic, vaša naslednica. Kako gledate na njene izide?
Glede na svojo starost je pokazala že zelo vrhunske tekme in dosegla odlične rezultate. Moram reči, da je zelo kakovostna atletinja in če bo napredovala tako, kot je do zdaj, bo dosegala res vrhunske izide.
Lani sta bili reprezentančni kolegici na ekipnem evropskem prvenstvu v Mariboru, bosta v kratkem postali tudi veliki tekmici?
Ja, oboje. Živa je pokazala kakovost in pričakujem, da bova v nekem trenutku tudi tekmici.
Kateri bodo vrhunci vaše sezone? Verjetno svetovno dvoransko prvenstvo na Poljskem in evropsko poletno v Birminghamu?
Da, to sta glavni tekmi, svetovno in evropsko.
Kako se na ti pripraviti, kako stopnjujete formo za največja tekmovanja? Imate takšna tekmovanja v mislih že v teh zimskih pripravah?
S trenerjem niti še nimava čisto določenega načrta, saj še nimam izbranih mitingov v februarju. Ampak okvirni načrt je, da bom februarja že v neki spodobni formi, do tistega 20. marca, ko se začne svetovno prvenstvo, pa bova to formo potem stopnjevala. To je okviren načrt za zimsko sezono, o poletni pa se za zdaj sploh še nisva pogovarjala. Za to pride čas po zimski sezoni. Pa ne, da o poletnem delu ne razmišljava, ampak kakšnih konkretnih načrtov nima smisla delati, saj se stvari sproti spreminjajo tako, da se je treba ves čas prilagajati. Osnovni blok treninga se opravi nekako med oktobrom in januarjem, nato pa se že začne sezona in potem je čas samo še za piljenje podrobnosti. Je pa tako, če sredi sezone nisi v formi, je težko karkoli resnejšega narediti, Le kakšen "fine tuning".
