Sreda, 24. 3. 2021, 18.46
3 leta, 1 mesec
Ne vrti se vse okoli nas, tekma digitalizacije poteka na globalnem igrišču
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,83
15
"V digitalnem okolju lahko ljudje delajo od koderkoli in zato je pomembno, kakšno je davčno breme. Absolutno sem za socialno kapico, konec koncev je pravična. Dobro je, da za isto storitev podobno plačuješ in da solidarnost ni eksponentna," je v spletnem pogovoru o digitalni preobrazbi Slovenije, ki so ga organizirali pobudniki poziva Za družbeno premirje in sodelovanje, dejal Žiga Turk. Predvsem pa Slovenija potrebuje dolgoročno strategijo, ki bi ji morala država slediti ne glede na to, kdo je na oblasti, so se strinjali govorci.
Med drugim je Žiga Turk, nekdanji minister, kolumnist in profesor na Univerzi v Ljubljani, poudaril, da le majhni koraki in spremembe od spodaj navzgor lahko pripeljejo do velikih rezultatov: "Mi krpamo več desetletij stare težave in nismo začeli znova. Preostali so se odločili za bolj korenite spremembe, kot na primer Estonija, ki danes velja za eno izmed digitalno najnaprednejših držav na svetu."
"Sloveniji manjkata vizija in dolgoročna strategija"
"Imamo nekaj konkurenčne prednosti, kar zadeva javne storitve. Socialna varnost, šolstvo in zdravstvo dobro delujejo, a to lahko še dodatno nadgradimo prav z digitalizacijo," dodaja Turk. Priložnost med drugim vidi v industriji 4.0. Kot je pojasnil, je v Evropi kljub selitvi v Azijo ostalo kar nekaj podjetij, ki izdelujejo letala, avtomobile, vlake, vsa ta proizvodnja se digitalizira.
Le majhni koraki, postopno odstranjevanje težav in spremembe od spodaj navzgor lahko pripeljejo do velikih rezultatov, je poudaril Žiga Turk.
Na področju digitalnega je nujno imeti ustrezen ekosistem. Tega Slovenija nima. Digitalna transformacija gospodarstva, transformacija industrije in družbe, prenos znanja z uporabo digitalnih tehnologij. Korak za korakom moramo izboljševati okolje v katerem omenjene stvari nastajajo, to pa nam po mnenju Turka lahko prinese uspeh.
Digitalizacija v Sloveniji se odvija počasi, prepočasi, meni Julij Božič, direktor Oracle Slovenija: "Imamo dobre osnove, pogoji so postavljeni, a koraka naprej nismo naredili. Premalo smo ambiciozni in ne znamo postaviti dolgoročne strategije."
Svet drvi v digitalizacijo, kaj pa mi?
"Ključno je, da imamo jasno in skupno smer s soglasjem, kje želi Slovenija biti čez deset, 20 ali 30 let. Manjka nam strategija, ki jo sporočamo naprej. Svet drvi v digitalizacijo in nujno je, da se primerjamo z drugimi, saj le tako lahko vidimo, kje smo. Če se ukvarjamo le sami s sabo, se nam lahko zdi, da sploh ni tako slabo," opozarja Božič.
Ta ostaja optimističen: "Imamo možnost in sposobnost zgodbo uspešno peljati naprej. Smo majhna država, vedeti moramo, kaj hočemo, in to je lahko naša prednost. Poleg tega pa je ljudem treba razložiti, kaj prinaša digitalizacija."
Med drugim je Božič poudaril, da je poleg dolgoročne strategije pomemben tudi temelj. V nadaljevanju je predlagal vzpostavitev "digitalne tovarne", kjer bi nastajali digitalni projekti: "Potrebujemo neki instrument, na primer digitalno agencijo, ki bi pomagala različnim deležnikom, da se povezujejo in skupaj ustvarjajo uspešno zgodbo. Agencija bi prejemala ideje in zbirala projekte glede na ključne strateške cilje."
"Premalo smo ambiciozni in ne znamo postaviti dolgoročne strategije," meni Julij Božič.
"Praznujemo povprečnost, ne pa prebojev"
Žiga Vavpotič, pobudnik projekta Simbioza in nekdanji vodja Outfit7, je že več let razpet med Slovenijo in Kitajsko. Na vprašanje, zakaj Kitajska prednjači v digitalni tekmi, odgovarja: " Tako kot digitalizacija so tudi Kitajci kompleksen, zanimiv in zahteven narod. V nekem trenutku so posnemali druge in se s tem učili, potem pa so naredili preobrat, prevzeli krmilo in začeli tekmovati med sabo. Pri tem jim delno pomaga zakonodaja, za uspeh so pripravljeni plačati zelo visoko ceno. Lahko rečem, da je bila njihova velika želja, da spet postanejo velesila in da to naredijo s kolektivno zavestjo. V Evropi smo pri tem bolj individualisti."
V Sloveniji raje tekmujemo med sabo, si mečemo polena pod noge in ne razumemo globalnih izzivov, ki nas čakajo. Najboljši ljudje odhajajo v tujino in zdi se, da praznujemo povprečnost, ne pa prebojev. Digitalizaciji je treba posvetiti več pozornosti in vanjo vlagati, dodaja Vavpotič.
Žiga Vavpotič je kritično izpostavil, da v Sloveniji raje tekmujemo med sabo, si mečemo polena pod noge in v resnici ne razumemo globalnih izzivov.
"Tako kot matematike se moramo naučiti tudi digitalnih veščin"
Emilija Stojmenova Duh z ljubljanske fakultete za elektrotehniko je poudarila, kako pomembne so digitalne veščine v današnjem svetu: "Digitalizacija je podobna kot matematika. Prepričana sem, da se je treba digitalnih veščin učiti zgodaj. Temu je treba prilagoditi tudi izobraževalni sistem, kar ne bo preprosto, ni pa nemogoče.
Poudarila je tudi, da je treba mladim pokazati, kako se spopasti z nevarnostmi, ki prežijo na spletu, po drugi strani pa jim predstaviti prednosti, kot je iskanje različnih virov, ki jim lahko pomagajo pri izobraževanju in usposabljanju. "Moramo pa se znati omejiti, da ne postanemo zasvojeni," je opozorila Stojmenova Duh.
"V digitalnem svetu bo vsak otrok prej ali slej prišel na internet in moramo jih naučiti, kateri so tisti podatki, ki jih lahko delijo, in katerih absolutno ne, kot je na primer lokacija," je dodala. Meje morajo pri otrocih določati starši, starejši pa jih morajo poznati sami.
Covid nam je pokazal, česa vse nismo naredili na področju digitalizacije storitev. Dober primer so zdravstvene storitve in cepljenje, ki bi lahko potekalo veliko hitreje in bolj učinkovito, če bi imeli skupne baze podatkov in če bi znali te podatke naprej uporabljati, je prepričana Emilija Stojemanova duh.
"V svetu teče tekma za talente"
Vladni predlog zakona o debirokratizaciji med drugim predlaga uvedbo socialne kapice. S sprejetjem tega ukrepa bi se nad plačno mejo 6.000 evrov bruto prispevki za socialno varnost prenehali obračunavati, kar pomeni, da bi posamezniki z višjo plačo, plačevali prispevke za socialno varnost le do omenjene meje. Stojmenova Duh pravi, da ima glede socialne kapice, katere cilj naj bi bila razbremenitev razvojnega kadra, zmanjšanje stroškov dela ter prispevek k razvoju in povečanju konkurenčnosti podjetij, mešane občutke.
V svetu teče tekma za talente, poudari Turk: "V digitalnem okolju lahko ljudje delajo od koderkoli in zato je pomembno, kakšno je davčno breme. Absolutno sem za socialno kapico, konec koncev je pravična. Dobro je, da za isto storitev podobno plačuješ in da solidarnost ni eksponentna."
Socialno kapico podpira tudi Božič: "Zagotovo nam lahko pomaga, koliko korporacij bo zaradi tega na novo prišlo v Slovenijo pa je težko napovedati." Ob tem Vavpotič dodaja, da je na drugi strani pomembno tudi, koliko velikih podjetij prav zaradi kapice iz Slovenije ne bi odšlo.
O kakšni Sloveniji sanjamo?
Verjetno si želimo digitalno Slovenijo, je dejal Turk: "Smo majhni in tega se moramo zavedati. Najti je treba niše, v katerih smo lahko dobri. Zavedati se moramo tudi, da stvari ne delamo sami. Pri tem sta pomembna širši okvir EU in sodelovanje s preostalimi državami. Digitalno ni izolirano vprašanje. Ko bodo vse preostale stvari delovale, bo delovalo tudi digitalno. Slovenijo moramo narediti prijazno do industrije in aktivnosti, ki so povezane z visoko dodano vrednostjo."
"Ne bom govorila o digitalni Sloveniji. Digitalizacijo in digitalne tehnologije vidim kot pot, cilj je nekaj drugega. Digitalne storitve nam le olajšajo življenje. Poudarila bi, da si ne želim živeti v sprti Sloveniji, saj na tak način ne bomo prišli nikamor. Ključno pri digitalizaciji in na splošno razvoju je, da se spoštujemo. Med seboj smo različni in ravno zato smo lahko inovativni, saj imamo različne ideje in različna mnenja, ki jih moramo predvsem spoštovati," je sklenila Emilija Stojmenova Duh.
15