Ponedeljek, 22. 8. 2022, 22.29
1 leto, 8 mesecev
Logar ga noče, Kos ga hvali, Pirc Musarjeva ga sploh ne pozna, Prebilič pa vidi tudi druge
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
81
David Humar je bil v obdobju vojne za Slovenijo na strani JLA in se ni odzval takratnemu pozivu predsednika predsedstva RS Milana Kučana, ki je odpoklical vse Slovence, ki so bili v službi JLA, in jih pozval, naj ne sodelujejo v agresiji na Slovenijo.
Potem ko smo konec junija neuradno izvedeli, da namerava vlada za načelnika generalštaba postaviti nekdanjega poveljnika Davida Humarja, ki je bil pred leti osumljen kršenja zakona o službi v Slovenski vojski, sporen pa je bil tudi predlog vlade o njegovem povišanju v generalmajorja, smo o njegovem napredovanju povprašali kandidatke in kandidate za predsednico oziroma predsednika države.
Nekdanjega poveljnika 1. brigade Slovenske vojske Davida Humarja je leta 2015 takratni obrambni minister Janko Veber predlagal za povišanje v generalmajorja, a je Borut Pahor, ki je kot predsednik republike o predlogu formalno odločal, Humarjevo napredovanje preprečil, na sporen predlog vlade oziroma ministra pa so takrat opozorili tudi v stranki SDS.
Očitki o bojevanju na strani agresorja
Kot smo že poročali, je Humar v obdobju vojne za Slovenijo ostal na strani JLA in se ni odzval takratnemu pozivu predsednika predsedstva RS Milana Kučana, ki je odpoklical vse Slovence, ki so bili v službi JLA, in jih pozval, naj ne sodelujejo v agresiji na Slovenijo.
Humar naj bi se do konca osamosvojitvene vojne bojeval v Kninu pod poveljstvom Ratka Mladića, ki ga je Haaško sodišče leta 2017 obsodilo na dosmrtno ječo za genocid v Srebrenici in obleganje Sarajeva, dokončno pa so njegovo dosmrtno kazen potrdili leta 2021. Na Kučanov poziv k prestopu se Humar ni odzval vse do konca vojne. Iz JLA je izstopil šele 19. julija.
Čeprav je prestopil šele po koncu vojne za Slovenijo in se ni pridružil Teritorialni obrambi, je pozneje v Slovenski vojski napredoval in leta 2008 postal brigadir.
Berislavu Popovu naj bi pomagal, da je bil oproščen
Brigadirju Davidu Humarju so opozicijske stranke na čelu s SDS leta 2016 očitale, da je nekdanjemu oficirju JLA Berislavu Popovu, ki je bil obtožen vojnih hudodelstev proti civilnemu prebivalstvu v času osamosvojitvene vojne, posredno pomagal, da je bil leta 2015 oproščen. Sodišče je namreč Humarja pozvalo k izvedeniškemu mnenju, a je sodelovanje zavrnil, zato naj bi nosil odgovornost za imenovanje dveh izvedencev, zaradi katerih je tožilstvo umaknilo obtožnico zoper Popova.
Humarju so očitali tudi, da je z ravnanjem na lastno pest kršil zakon o službi v Slovenski vojski, ko je takrat odgovor sodišču poslal s službenega elektronskega naslova, ki ga po pravilih SV ne bi smel uporabljati v zasebne namene, razen pod določenimi pogoji, ki pa niso bili izpolnjeni. Humar naj bi to počel na lastno pest, v imenu SV in brez vednosti ministrstva za obrambo, s čimer je kršil več členov zakona o službi v SV.
Na Morsu, na čelu katerega je takrat bila ministrica Andreja Katič, so sicer dejali, da Humar s tem, ko je s sodiščem komuniciral s službeno e-pošto, zakona o obrambi in zakona o službi Slovenski vojski ni kršil, saj naj bi bili pogoji za uporabo elektronske pošte v zasebne namene izpolnjeni.
Pozneje je brigadir Humar postal predstavnik Slovenije pri Natu in EU, po naših neuradnih informacijah pa ga v kratkem nameravajo postaviti za načelnika generalštaba.
Ali bi ga sami povišali v čin generalmajorja in ali se jim zdi primeren za načelnika generalštaba Slovenske vojske, smo povprašali dve kandidatki za predsednico države, podpredsednico Gibanja Svoboda Marto Kos in odvetnico Natašo Pirc Musar, ter dva kandidata, nekdanjega zunanjega ministra Anžeta Logarja in župana Kočevja Vladimirja Prebiliča. Njihova mnenja si lahko preberete spodaj.
O povišanju Davida Humarja je aktualni predsednik države Borut Pahor v preteklosti že sprejel odločitev, ki je sam ne bi spreminjal.
Res je takšno imenovanje v pristojnosti predsednice oziroma predsednika Republike Slovenije, vendar so postopki glede tega jasni. Kot predsednica bi se pred imenovanjem posvetovala s pristojnimi in se pogovorila tudi s konkretno osebo. Omenjenega gospoda Davida Humarja pa ne poznam.
Na hipotetična vprašanja, ki so povezana z imenovanjem konkretnih oseb na konkretne funkcije, se ne spodobi odgovarjati, saj so ta vedno odvisna od spleta mnogo okoliščin, včasih tudi zelo osebnih. Kolikor sem seznanjena, je bil David Humar po osamosvojitvi del uspešnih ekip na MO, ki so organizirale in vodile proces razvoja moderne slovenske vojaške organizacije in obrambnega sistema. V tem obdobju se je g. David Humar izkazal za odličnega vojaškega strokovnjaka, ki opravlja zahtevne vojaške dolžnosti RS tudi v tujini.
Postopek povišanja brigadirja v čin generala se začne s predlogom resornega ministra in ob predhodnem soglasju Vlade RS. Vloga predsednika Republike Slovenije nastopi na koncu omenjenega postopka. V primeru izvolitve na to funkcijo je pomembno tovrsten postopek spoštovati, pri čemer je moje stališče, da se je treba z vsakim posameznim predlogom obvezno temeljito seznaniti, ga proučiti in skrbno pretehtati. Nemogoče in tudi nesprejemljivo bi bilo oblikovati stališče o morebitnem predlogu povišanja brigadirja Davida Humarja brez predstavljene temeljite seznanitve. Kljub temu pa je moje stališče, da je smotrno biti skrajno konservativen pri tovrstnih povišanjih v najvišje čine, upoštevaje obseg Slovenske vojske. Prav tako menim, da so v sistemu Slovenske vojske že zdaj zaposlene osebe z generalskim činom, ki bi ustrezale morebitnemu imenovanju novega načelnika GŠ.
81