Poslanec Uranič: Pričakoval sem dokaze, a je šlo le za "halucinacije"

Danes so parlamentarci v okviru Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) ugotavljali morebitno vmešavanje predsednika vlade Roberta Goloba v lansko aretacijo ruskih vohunov v Sloveniji.

Predsednik komisije DZ Janez Žakelj (NSi) je tako sklical dve zaprti seji, in sicer sta na prvi svoje strokovno mnenje glede razmerij med nadzorovanimi službami v času predkazenskega postopka ter razmerjem med predsednikom vlade in nadzorovanimi službami podala Rajko Pirnat in Miroslav Žaberl. Druge seje Knovsa pa sta se udeležila nekdanja ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar in nekdanji v. d. direktorja policije Boštjan Lindav.

Po besedah predsednika komisije Žaklja sta Bobnarjeva in Lindav ponovila dejstva o aretaciji ruskih vohunov, ki sta jih navedla na zaprti seji preiskovalne komisije, ki preiskuje nedopustno vmešavanje politike v delo policije. 

"Znano je dejstvo, da je prišlo do zamika aretacije. V prvem delu smo od obeh strokovnjakov izvedeli, kakšni so lahko zakoniti razlogi za ta zamik, prav tako smo se pozanimali glede linije poveljevanja med različnimi vodji, torej direktorjem Sove, direktorjem GPU in NPU," je pojasnil Žakelj. 

Komisija je ob tem po Žakljevih besedah ugotovila dejstvo, da je bila policija pripravljena aretacijo izvesti na prvi možni termin 28. novembra lani. Kadivnik ob tem trdi, da je zamik aretacije na 5. december zahteval sam, Bobnarjeva in Lindav pa sta vztrajala pri tem, da ga je zahteval Golob. Izjave vseh udeležencev glede strokovnih razlogov za preložitev aretacije se ne skladajo. Sklenili so, da na naslednjo sejo povabijo tudi predsednika vlade Roberta Goloba. 

Žakelj je še poudaril, da sta bila Bobnarjeva in Lindav v času pričanja pred preiskovalno komisijo pod prisego in da se zavedata, da je krivo pričanje kaznivo, medtem ko direktor Sove Joško Kadivnik svoje izjave, da je on zahteval preložitev aretacije ruskih vohunov, ni podal pod prisego. 

Poslanec Svobode kritičen do predsednika Knovsa

Član Knovsa Teodor Uranič (Svoboda) je bil kritičen do izjav predsednika komisije Žaklja. Navedel je, da je od seje pričakoval dokaze, a lahko po njej mirno reče, da je šlo le za "halucinacije". "To ni nič drugega kot eklatantno izkoriščanje Knovsa. Izkorišča ga NSi za odvračanje pozornosti od afere Dars," je dejal.

Uraniča žalosti, da NSi za nabiranje političnih točk izkorišča nacionalno varnost. "To je nedopustno in me zanima, kako na to gledajo naši zavezniki, med drugim v zvezi Nato," je bil oster.

Knovs zahteval odvezo molčečnosti za Lindava, a je ni dobil

V medijih se je pojavila informacija, da naj bi Lindav zaprosil za odvezo molčečnosti, a je ta prek odvetnika ob 14. uri to zanikal. Kot je pojasnil Žakelj, je komisija zaprosila za odvezo molčečnosti Lindava, saj da gre za običajno prakso, a je niso dobili. "To tudi kaže na to, da želi kdo kakšno stvar prikriti," je dodal Žakelj in poudaril, da gre za njegovo osebno interpretacijo. Kot je še povedal predsednik komisije, za odvezo molčečnosti Bobnarjeve ni bilo treba zaprositi. 

Ali je za odvezo molčečnosti zaprosila Bobnarjeva, še ni jasno, informacije preverjamo pri policiji, odgovore bomo objavili takoj, ko jih prejmemo.

So nam pa z ministrstva za notranje zadeve sporočili, da v zadnjih dveh letih niso izdali odločbe o odvezi molčečnosti v skladu z določili zakona o tajnih podatkih. 

"Na splošno lahko pojasnimo, da je generalni direktor policije na podlagi zahtevkov (obrazloženi predlogi sodišč) večkrat odločil, ali lahko, delno ali v celoti, uslužbenca policije razreši dolžnosti varovanja tajnih podatkov ali varovanih podatkov policije. Vendar pa evidence, kolikokrat je to storil v zadnjih dveh letih, na policiji ne vodijo," so pojasnili na ministrstvu. 

Sova opozorila na obravnavno tajnih podatkov v skladu z zakonodajo

Po današnji novinarski konferenci se je odzvala tudi Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova). Pojasnili so, da je v zvezi s predlaganimi datumi izvedbe aktivnosti in operativno-taktičnimi razlogi v dani zadevi direktor agencije vsa dejstva predstavil Knovsu 26. oktobra 2023 ter da agencija teh podatkov javno ne more podrobneje pojasnjevati, saj so tajni v skladu z Zakonom o tajnih podatkih, v zadevi pa še poteka kazenski postopek.

V sporočilu za javnost so dodatno pojasnili, agencija takoj po prijetju vohunov 5. decembra 2022 o vseh podrobnih ugotovitvah v zadevi in možnih posledičnih tveganjih pisno obvestila zakonsko določene prejemnike informacij agencije, med njimi predsednika vlade, Knovs in tudi tedanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar.

Ob tem v agenciji pričakujejo, da so vsi tajni podatki agencije obravnavani v skladu s predpisi s področja varovanja tajnih podatkov, torej da osebe, ki so se v okviru dela s tajnimi podatki seznanile, slednje uporabljajo le za izvajanje svojih nalog ali funkcije oz. le v primeru, ko so na zahtevo pristojnih organov razrešene dolžnosti varovanja tajnosti podatka s strani predstojnika organa, ki je podatkom določil stopnjo tajnosti.

Dodatno so pojasnili, da agencije Bobnarjeva in Lindav nista zaprosila za odvezo molčečnosti v primeru pričanja pred preiskovalno komisijo o ugotavljanju morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma nedopustnega vmešavanja v delo policije, take zahteve pa ni podala niti navedena komisija.

Kot so pojasnili, je zahtevo za razrešitev dolžnosti varovanja tajnih podatkov za Lindava, ki se nanaša na sodelovanje Nacionalnega preiskovalnega urada, uprave kriminalistične policije in Generalne policijske uprave s Sovo pri izvedbi aretacije domnevnih ruskih vohunov, Knovs 6. novembra naslovil na generalnega direktorja policije Senada Jušića.

Ta je zaprosilo odstopil Sovi, saj je tajnost podatkom določila njena pooblaščena oseba. Po proučitvi zaprosila je agencija odločila, da se Lindava zaradi kazenskega postopka, ki trenutno poteka, ne razreši dolžnosti varovanja tajnosti podatkov. O podatkih Sove, ki se nanašajo na opredeljeno vsebino, pa lahko vsa morebitna pojasnila poda predstojnik agencije oziroma od njega pooblaščena oseba.

Kaznivo dejanje

Kot smo že poročali, je Bobnarjeva na za javnost zaprtem delu seje, ki je potekala konec oktobra, poslancem razkrila, da naj bi predsednik vlade Robert Golob lani direktorju Sove Jošku Kadivniku naročil, da preloži aretacijo ruskih vohunov. Na odprtem delu seje je takrat pričal tudi Lindav, ki pa naj bi zahteval, da se del njegovega pričanja zapre za javnost.

Takoj po pričanju Bobnarjeve so se pojavili pomisleki, ali je sploh imela odvezo molčečnosti policije za informacije, ki jih je delila s parlamentarci. Kot smo pisali pred dvema tednoma v članku Tajna obveščevalna operacija: Tatjana Bobnar pričala brez odveze molčečnosti, je Bobnarjeva trdila, da "za vsebino, ki jo je izpovedala na zaprtem delu seje, ni potrebovala odveze molčečnosti".

Novice Tatjana Bobnar: Predsednik vlade je od mene zahteval nedopustna ravnanja

Zakon o tajnih podatkih sicer določa, da oseba, ki se je v okviru svojega dela seznanila s tajnimi podatki, teh ne sme uporabljati za druge namene kot za izvajanje delovnih nalog, so za Siol.net pojasnili v uradu za varovanje tajnih podatkov ter dodali, da so posledice razkritja tajnih podatkov odvisne od stopnje tajnosti podatka in mogočih škodljivih posledic za varnost države. Nepooblaščeno razkritje tajnih podatkov je po trditvah urada kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti.

Novice Tajna obveščevalna operacija: Tatjana Bobnar pričala brez odveze molčečnosti

Golob in direktor Sove zavrnila navedbe Bobnarjeve

Golob je vse navedbe Bobnarjeve zavrnil in jih označil za halucinacije. "Ena sama resnica in ogromno natolcevanja. Edina resnica, ki jo je povedala, je bila ta, da sva se maja, preden je bila imenovana, dogovorila, da ima eno samo nalogo, in to je, da policijo očisti janšistov. Ona je to ponovila včeraj in to je edina resnica, ki jo je povedala," je besede nekdanje ministrice za notranje zadeve komentiral Golob.

Novice Robert Golob odgovoril na očitke Tatjane Bobnar

Golobove besede je podprl tudi direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije Joško Kadivnik, ki je nekaj dni kasneje po insinuacijah Bobnarjeve pred Knovsom dejal, da so trditve nekdanje ministrice za notranje zadeve neresnične.

"Agencija je v danem primeru svoje aktivnosti načrtovala v sodelovanju z Nacionalnim preiskovalnim uradom. Možne datume realizacije prijetja je predlagal direktor agencije, in sicer iz operativno-taktičnih razlogov in nikakor ne na željo ali zahtevo predsednika vlade ali kogarkoli drugega. To pomeni, da navedbe, ki krožijo v javnosti v zvezi s tem, ne držijo. Agencija je do prijetja osumljencev izvajala vse aktivnosti za zagotavljanje nacionalne varnosti Republike Slovenije, same hišne preiskave pa so bile izvedene v časovnem okviru, določenem v odredbi pristojnega sodišča," so sporočili iz Sove.

Novice Direktor Sove: Ni res, kar je govorila Tatjana Bobnar