Petek, 27. 10. 2023, 12.40
1 leto
Tajna obveščevalna operacija: Tatjana Bobnar pričala brez odveze molčečnosti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,95
Odvetnik Tatjane Bobnar nam je najprej po telefonu dejal, da informacije, ali je za svoje pričanje pridobila odvezo molčečnosti, nima, kasneje pa nam je prenesel trditev Bobnarjeve, da za izpovedano vsebino odveze molčečnosti ni potrebovala.
Nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar, danes pa svetovalka predsednice republike Nataše Pirc Musar, je na zaslišanju pred parlamentarno preiskovalno komisijo govorila o tajni operaciji prijetja ruskih vohunov, a kljub temu trdi, da "za vsebino, ki jo je izpovedala na zaprtem delu seje, ni potrebovala odveze molčečnosti". Zakon o tajnih podatkih sicer določa, da oseba, ki se je v okviru svojega dela seznanila s tajnimi podatki, teh ne sme uporabljati za druge namene kot za izvajanje delovnih nalog, pravijo v uradu za varovanje tajnih podatkov ter dodajajo, da so posledice razkritja tajnih podatkov odvisne od stopnje tajnosti podatka in mogočih škodljivih posledic za varnost države. Nepooblaščeno razkritje tajnih podatkov je po njihovih besedah kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti.
Bobnarjeva je po neuradnih informacijah na ponedeljkovem za javnost zaprtem delu zaslišanja pred parlamentarno preiskovalno komisijo govorila o tem, da naj bi se premier Robert Golob osebno zavzel za preložitev aretacije ruskih vohunov, ki jo je v sodelovanju s Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo (Sova) izvedel Nacionalni preiskovalni urad (NPU).
Direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Joško Kadivnik je na seji Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) zavrnil njene navedbe. "Možne datume realizacije prijetja je predlagal direktor agencije, in sicer iz operativno-taktičnih razlogov in nikakor ne na željo ali zahtevo predsednika vlade ali kogarkoli drugega. To pomeni, da navedbe, ki krožijo v javnosti v zvezi s tem, ne držijo," je po seji sporočila Sova.
Golob je medtem v oddaji Odmevi na TV Slovenija izjave Bobnarjeve o njegovem domnevnem vplivanju na aretacijo ruskih vohunov označil za halucinacije. "Noben predsednik vlade nima moči, da bi kaj takšnega lahko dosegel, kaj šele zahteval," je navedel. Se je pa vprašal, kako bi nekdanja ministrica, ki v ta proces sploh ne bi smela biti vključena, takšne informacije dobila.
Oseba, ki se je seznanila s tajnimi podatki, teh ne sme uporabljati za druge namene
Ker je govorila o tajni obveščevalni operaciji, se postavlja vprašanje, ali je Bobnarjeva za svoje pričanje pridobila tako imenovano odvezo molčečnosti, kot to določa zakonodaja, saj bi v nasprotnem primeru lahko šlo za ogrožanje nacionalne varnosti.
Iz urada za varovanje tajnih podatkov so nam sporočili, da zakon o tajnih podatkih določa, da oseba, ki se je v okviru svojega dela seznanila s tajnimi podatki, teh ne sme uporabljati za druge namene kot za izvajanje delovnih nalog ali funkcij, prav tako ne sme tako imenovani upravičeni uporabnik, ki je od organa prejel tajne podatke, teh posredovati drugim uporabnikom brez soglasja organa, v katerem je bila stopnja tajnosti določena.
Šef organa, ki je določil stopnjo tajnosti, lahko izda odvezo molčečnosti
"Zakon nalaga obvezo vsem osebam, ki opravljajo funkcijo ali delajo v organih oziroma so v preteklosti delale v organih ali v njih opravljale funkcijo, da dolžnost varovanja tajnih podatkov ne preneha s prenehanjem delovnega razmerja ali funkcije, temveč da so dolžne varovati tajnost podatkov ves čas. Lahko pa v skladu z zakonom predstojnik organa, v katerem je bila določena stopnja tajnosti podatku, na zahtevo pristojnih organov določeno osebo razreši dolžnosti varovanja tajnosti podatka, vendar izključno in samo za namen in v obsegu, ki ga vsebuje zahteva pristojnega organa," so zapisali in dodali:
"Določeni osebi, ki se je seznanila s tajnim podatkom v okviru izvajanja svoje funkcije oziroma delovne obveze, se lahko torej ob pogojih, določenih v zakonu, dovoli razkritje konkretnih tajnih podatkov, vendar morata biti namen in obseg tega razkritja jasno opredeljena. Posledice razkritja tajnih podatkov so odvisne od stopnje tajnosti podatka ter možnih škodljivih posledic za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi. Nepooblaščeno razkritje tajnih podatkov se kot kaznivo dejanje preganja po uradni dolžnosti, v primeru zaznanih kršitev zakona o tajnih podatkih in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, pa lahko pristojni inšpektorat opravi tudi inšpekcijski in po potrebi prekrškovni postopek."
Odvetnik Bobnarjeve ni vedel, ali je pridobila odvezo molčečnosti
Na Bobnarjevo, sicer magistro pravnih znanosti, smo zato prek urada predsednice republike naslovili vprašanje, ali je pred pričanjem pridobila razrešitev dolžnosti varovanja tajnih podatkov oziroma odvezo molčečnosti. "Ker vprašanje ni povezano z delom Urada predsednice Republike Slovenije, smo ga v reševanje odstopili Tatjani Bobnar oz. njenemu zakonitemu zastopniku," so nam pojasnili.
Luka Švab, zakoniti zastopnik Bobnarjeve, ki je bil z njo prisoten tudi na zaslišanju, nam je po telefonu dejal, da tega podatka nima, zato nam na to vprašanje ne more odgovoriti. Kasneje nam je po elektronski pošti poslal naslednje sporočilo:
"Po izjavi moje stranke za vsebino, ki jo je izpovedala na zaprtem delu seje, ni potrebovala odveze molčečnosti. Je pa ravnala z dolžno skrbnostjo in predlagala izključitev javnosti pred zakonsko pomembnim organom nadzora, preiskovalno komisijo, v kateri pristojnosti so presoja in ocena dejstev. Če bo povabljena na sejo Knovsa, kar je bilo včeraj napovedano v medijih, bo seveda tam brez težav podala vsa ustrezna pojasnila v potrditev te navedbe, v izogib kakršnihkoli manipulacij."
Brez odgovorov na konkretna vprašanja
Vprašanje, ali bi morala tako Bobnarjeva kot tudi nekdanji v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav, ki je prav tako pričal na tajnem delu seje, pridobiti odvezo molčečnosti in ali sta to tudi storila, smo naslovili tudi na Sovo, policijo in notranje ministrstvo, vendar odgovora na to vprašanje nismo dobili.
"Oseba, ki se je v okviru svojega dela seznanila s tajnimi podatki, teh ne sme uporabljati za druge namene kot za izvajanje delovnih nalog ali funkcije. Dolžnost varovanja tajnih podatkov ne preneha, ko osebi preneha funkcija ali delo v organu. Enako je dolžan uslužbenec policije varovan podatek policije varovati tudi po prenehanju delovnega razmerja. Predstojnik organa lahko na zahtevo pristojnih organov osebo razreši dolžnosti varovanja tajnosti podatka, ki mu je bila tajnost določena v tem organu, vendar samo za namen in v obsegu, ki ga vsebuje zahteva pristojnega organa," so sicer sporočili s policije in dodali, da lahko uslužbenca policije delno ali v celoti razreši dolžnosti varovanja tajnih podatkov generalni direktor policije na obrazloženo zahtevo sodišča.
Nepooblaščeno razkrivanje tajnih podatkov škodljivo za nacionalno varnost
Naši sogovorniki sicer opozarjajo, da bi morebitno nepooblaščeno razkritje tajnih podatkov, še posebej v času, ko je Slovenija stopnjo teroristične ogroženosti dvignila na najvišjo raven v svoji zgodovini, lahko dodatno škodovalo naši nacionalni varnosti.
