Janez Janša
Nedelja, 20. 10. 2024, 23.04
2 uri, 21 minut
Kdaj gremo na volitve?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,09
Predčasne volitve so mogoče le v primeru odstopa predsednika vlade ali njegove zahteve po glasovanju o zaupnici. Tako so torej politične karte glede predčasnih volitev v rokah premiera Roberta Goloba in njegove presoje, ali mu predčasne volitve ustrezajo.
V javnosti se v zadnjih tednih vse pogosteje ugiba o predčasnih volitvah, med drugim zaradi napovedi ustanovitve več strank. Največ pozornosti je pritegnila odločitev Anžeta Logarja, da bo do konca leta ustanovil stranko, ki bi se lahko imenovala Demokrati. Predsednik SDS Janez Janša je izstop Logarja iz stranke pospremil z besedami, da so se očitno začele priprave na predčasne volitve, ki bodo spomladi. Pisci slovenske ustave so sicer zaradi želje po stabilnosti političnega sistema otežili pot do predčasnih volitev. Kako je mogoče priti do njih in zakaj so odvisne predvsem od volje Roberta Goloba?
"Gospod Logar je tudi takrat, ko je znotraj stranke govoril, da bo šel samostojno pot, napovedal, da bo stranko najavil pol leta pred naslednjimi volitvami," je prejšnji teden dejal Janša ob napovedi svojega nekdanjega tesnega sodelavca, da bo ustanovil novo stranko. In s tem ponovno poudaril, da bi po njegovem mnenju lahko na volitve šli še pred iztekom mandata te vlade.
Vsi so v nizkem štartu
Tudi poteze nekaterih drugih političnih akterjev kažejo, da ne želijo ostati nepripravljeni, če bodo parlamentarne volitve pred pomladjo 2026, ko so na vrsti redne volitve.
Stranka Zaupanje
Do nedavnega še upokojeni politični veteran Karl Erjavec, večkratni minister in dolgoletni predsednik DeSUS, že novembra napoveduje vrnitev na politično prizorišče z ustanovitvijo sredinske stranke.
Ta naj bi se po poročanju tednika Reporter imenovala Stanka Zaupanje. Nekdanji zunanji, obrambni in okoljski minister je sicer sprva govoril o ustanovitvi tako imenovanega Zbora za prihodnost Slovenije, ki bi šele prihodnje leto prerasel v stranko. Trdi, da se je vrnil zato, ker so ga k politični reaktivaciji nagovarjali volivci in gospodarstveniki.
Nekdanji zunanji, obrambni in okoljski minister Karl Erjavec je sprva govoril o ustanovitvi tako imenovanega Zbora za prihodnost Slovenije, ki bi šele prihodnje leto prerasel v stranko. Zdaj že za november napoveduje ustanovitev Stranke Zaupanje.
Neideološka stranka
Podoben projekt snuje predsednik državnega sveta in nekdanji gospodarstvenik Marko Lotrič, ki s somišljeniki, podjetnikoma Igorjem Akrapovičem in Markom Lukičem, županom Žirovnice Leopoldom Pogačarjem in strokovnjakinjo za evropske projekte Moniko Kirbiš Rojs, že zbira podpise za ustanovitev stranke. Ta naj bi zagovarjala teme, ki ne temeljijo na ideologiji. Zavzemali se bodo za pravico do splava ter vrednote družine, dela in pluralnosti mnenj. Želijo izboljšati poslovno okolje in v pripravo zakonodaje pritegniti stroko.
Predvolilno razpoložena koalicija
Da so predvolilno razpoloženi tudi v koaliciji, dokazuje nedavni posvet širšega vodstva Socialnih demokratov Matjaža Hana, na katerem so govorili tudi o strategiji in projektih stranke do prihodnjih volitev. V Levici Aste Vrečko v zadnjem obdobju vse bolj poudarjajo stališča, ki so drugačna od drugih dveh strank v koaliciji, predvsem glede vojne v Ukrajini in referenduma o JEK2. V največji vladni stranki, Gibanju Svoboda, pa so ob policijski ovadbi zoper Roberta Goloba v zadevi Tatjana Bobnar ocenili, da gre za napad na predsednika vlade in rušenje vlade.
Zakaj o vsem odloča Robert Golob?
Predčasne volitve so sicer mogoče le v primeru odstopa predsednika vlade ali njegove zahteve po glasovanju o zaupnici, ki jo lahko veže tudi na sprejem določenega zakona ali druge odločitve v državnem zboru. Tako so torej politične karte glede predčasnih volitev v rokah premiera Roberta Goloba in njegove presoje, ali mu predčasne volitve ustrezajo. To je v tem trenutku malo verjetno, saj v javnomnenjskih anketah vodi SDS Janeza Janše.
Faktor plače, faktor zdravstvo, faktor Logar
Predčasne volitve bi bile bolj verjetne, če bi Golob uspel s sprejetjem kakšnih pomembnih zakonov ali reform. Če bo na primer do konca leta pod streho plačni zakon, ki bo dvignil plače skoraj 200 tisoč javnim uslužbencem, ki so seveda tudi volivci, ali pa če bo sprejeta zdravstvena reforma.
V prihodnjih tednih bo s prvimi merjenji javnega mnenja tudi jasneje, kako bo karte na političnem prizorišču premešal Logar, predvsem koliko glasov bi lahko odnesel svojemu političnemu očetu Janši in tudi Novi Sloveniji Mateja Tonina.
V prihodnjih tednih bo s prvimi merjenji javnega mnenja jasneje, kako bo karte na političnem prizorišču premešal Anže Logar, predvsem koliko glasov bi lahko odnesel svojemu političnemu očetu Janezu Janši in tudi Novi Sloveniji Mateja Tonina.
Lekcija z odstopom Marjana Šarca
A odstop premiera oziroma izglasovanje njegovega padca v parlamentu ne pomeni nujno, da do volitev res pride, še posebej, če večina poslancev ni navdušena nad skrajšanjem mandata.
To politično lekcijo je leta 2020 vzel takratni premier Marjan Šarec, ki je želel z odstopom sprožiti predčasne volitve, a je vlado sestavil Janez Janša. Na njegovo stran so namreč prestopili Šarčevi nekdanji koalicijski partnerji, poslanci Stranke modernega centra Zdravka Počivalška in DeSUS Aleksandre Pivec.
Zgled so nam bili Nemci
Če bi si torej Robert Golob torej zaželel predčasne volitve, bi moral imeti podporo 40 poslancev njegovega Gibanja Svoboda in še šest drugih izbrancev ljudstva. Pisci ustave so namreč po nemškem zgledu zapisali varovalke, s katerimi so želeli povečati stabilnost političnega sistema in otežiti pot do predčasnih volitev. Poslanci imajo tako možnost, kot smo videli v Janševem primeru, da s 46 glasovi izvolijo novega predsednika vlade, ki funkcijo opravlja do izteka parlamentarnega mandata.
Trije krogi političnega pekla
Po odstopu premiera ali izglasovani nezaupnici namreč začne teči 30-dnevni rok, v katerem lahko predsednik oziroma predsednica republike državnemu zboru v izvolitev predlaga kandidata za novega predsednika vlade.
Če se za to ne odloči ali če njegov kandidat za novega mandatarja ni izvoljen, začne teči drugi krog, v katerem lahko kandidata v 14 dneh predlaga tudi katera od poslanskih skupin ali pa najmanj deset poslancev.
Če tudi v tem roku kandidata ni oziroma ni izvoljen novi premier, ostane še zadnja možnost, da se poslanci izognejo novim volitvam. V 48 urah lahko državni zbor odloči, da se opravi tretji krog volitev. Če je kandidat izvoljen, parlament nadaljuje delo do izteka mandata, v nasprotnem primeru pa predsednik oziroma predsednica republike razpusti parlament in razpiše nove volitve, ki morajo biti izpeljane najkasneje v dveh mesecih.
Leta 2011 je takratnemu predsedniku vlade Borutu Pahorju po odhodu DeSUS in Zares razpadla koalicija, Pahor pa je na imenovanje novih ministrov vezal zaupnico, ki je v parlamentu padla.
Kdo se spomni, kako je Borutu Pahorju razpadla koalicija?
Predčasne volitve smo imeli leta 2011, 2014 in 2018. Leta 2011 je takratnemu predsedniku vlade Borutu Pahorju po odhodu DeSUS in Zares razpadla koalicija, Pahor pa je na imenovanje novih ministrov vezal zaupnico, ki je v parlamentu padla.
Se kdo spomni, kako je vladala prva premierka?
Alenka Bratušek je odstopila maja 2014, po tem, ko se je februarja 2013 zavihtela na oblast po uspešno izglasovani konstruktivni nezaupnici vladi Janeza Janše. Konstruktivna nezaupnica pomeni, da skupina najmanj desetih poslancev predlaga kandidata za novega predsednika vlade, ki mora biti izvoljen z večino glasov vseh poslancev, torej najmanj z 46 glasovi od 90.
Kdo se spomni političnih začetkov Janeza Drnovška?
Konstruktivna nezaupnica je uspela le še enkrat, ko je leta 1992 Janez Drnovšek prvič postal predsednik vlade in tako zamenjal Lojzeta Peterleta. Ta je bil po prvih demokratičnih volitvah leta 1990 na čelu vlade takratne koalicije Demos.
Že omenjeni Karl Erjavec pa je bil februarja 2021 neuspešen s svojo kandidaturo za predsednika vlade, ko je hotel zamenjati Janez Janšo. Takratne stranke koalicije KUL (Stranka Marjana Šarca, Socialni demokrati, Stranka Alenke Bratušek in Levica) so zbrale zgolj 40 poslanskih glasov.
Zoran Janković se je 2014 vrnil na mesto predsednika stranke, ki ga je januarja 2012 zaradi očitkov protikorupcijske komisije prepustil Alenki Bratušek.
Se kdo spomni Pozitivne Slovenije?
Če se vrnemo v čase vlade Alenke Bratušek, je v takratnih kriznih gospodarskih razmerah po njeni izvolitvi sledilo nestabilno politično obdobje, ki je doseglo vrhunec na kongresu takratne Pozitivne Slovenije, na katerem jo je premagal Zoran Janković. Tako se je vrnil na mesto predsednika stranke, ki ga je januarja 2012 zaradi očitkov protikorupcijske komisije prepustil Bratuškovi. Ta je po porazu na kongresu ustanovila svojo stranko, s katero se ji je uspelo za las prebiti v parlament na volitvah leta 2014.
Šok odstop Mira Cerarja
Na teh volitvah je slavil novi politični obraz Miro Cerar, ki je povsem na koncu mandata, po sodni razveljavitvi referenduma o gradnji drugega tira, odločil za presenetljivo potezo – odstop s premierske funkcije. Večina analitikov je ocenjevala, da je želel s to potezo zaustaviti padajoči javnomnenjski trend njegove Stranke modernega centra. Cerar je tako sprožil sicer formalno predčasne volitve, ki pa so bile izvedene že v času prvega možnega roka za redne volitve.
Nekateri komentatorji tudi za Roberta Goloba ocenjujejo, da bi se lahko v določenem trenutku odločil za podobno potezo kot Cerar. Drugi menijo, da bomo šli na redne parlamentarne volitve.
