Zeleni prehod
JEK2
Torek, 24. 9. 2024, 16.41
2 meseca, 4 tedne
Kaj so ključne razlike med JEK2 in TEŠ6?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,49
Podjetnik Igor Akrapovič poudarja, da bodo slovenski gospodarstveniki v primeru sodelovanja pri projektu JEK2 budno spremljali vodenje investicije.
Primerjave projektov šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ6) in drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem (JEK2), ki se pavšalno pojavljajo v javnosti, so po mnenju Dejana Paravana, generalnega direktorja družbe Gen energija, neprimerne. "To ne pomeni, da se iz TEŠ6 ne moremo ničesar naučiti, ne moremo pa jih enačiti," je opozoril. Investitor v JEK2 si želi transparentnost in učinkovitost največjega infrastrukturnega projekta v zgodovini države zagotoviti tudi s sodelovanjem slovenskega gospodarstva in civilnega nadzora.
Prvi mož Gen energije je na srečanju z novinarji projekta TEŠ6 in JEK2 umestil v zgodovinski kontekst, predstavil temeljne razlike in po posameznih vsebinah prikazal, v čem sta si projekta različna in zakaj težko primerljiva.
Med ključnimi argumenti, zakaj JEK2 ni TEŠ6, je Paravan poudaril, da je bila premogovna tehnologija že leta 2009 v zatonu, jedrska nizkoogljična tehnologija pa predstavlja najmodernejši pristop k proizvodnji električne energije. Premogovna tehnologija ima zelo velike izpuste ogljikovega dioksida, ki skupaj s stroški goriva predstavlja več kot 70 odstotkov stroškovne cene. Delež stroškov goriva v jedrski elektrarni na drugi strani znaša le od deset do 20 odstotkov, kar po Paravanovih navedbah zmanjšuje drastično podražitev cen električne energije iz JEK2 v prihodnje.
Investitor za civilni nadzor nad projektom
Paravan je zatrdil, da je projekt JEK2 voden in nadziran na popolnoma drugačen način kot vodenje projekta TEŠ6. Podvržen je najstrožjemu nadzoru, prihodnje leto načrtujejo vzpostavitev projektnega podjetja JEK2 d. o. o., ki bo zadolženo za vodenje projekta. Smiselno se mu zdi vzpostaviti tudi učinkovit civilni nadzor, saj ta prispeva k transparentnosti projekta, zaupanju javnosti v projekt in zagotavljanju izvajanja v skladu z najvišjimi standardi. Prav tako si prizadevajo za soinvestitorstvo z vlagatelji iz gospodarstva, ki bodo prispevali k učinkoviti izvedbi in nadzoru projekta.
Nenazadnje je Paravan poudaril 40-letne pozitivne izkušnje obstoječe jedrske elektrarne v Krškem (NEK), ki jo upravlja strokovni kader in je vzpostavljena visoka varnostna politika.
Slovenska podjetja bi lahko zbrala do 1,8 milijarde evrov
Podjetnik Igor Akrapovič je v uvodu opozoril na napačne odločitve iz preteklosti, ko je Slovenija investirala v TEŠ6, namesto da bi že takrat razmišljala o gradnji drugega bloka. Izrazil je močno podporo gradnji JEK2, saj meni, da je to edina dolgoročna rešitev za konkurenčnost slovenskega gospodarstva.
Opozoril je na posledice energetske krize iz leta 2022, ko so podjetja plačevala bistveno višje cene električne energije, nekatera celo 12-krat višje kot leto prej, kar je močno zmanjšalo njihovo konkurenčnost. "Verjamem, da se iz vsake krize nekaj naučimo, ne smemo pa je pozabiti," je opozoril. Zato so gospodarstveniki ustanovili Pobudo JEK2, da podprejo državo pri načrtovanju in izvedbi tega velikega projekta. Naredili so analizo gradenj jedrskih elektrarn v svetu v zadnjih 20 letih. Opazili so ogromne razlike v končnem znesku investicij, ki so po njihovem prepričanju posledica načina financiranja, časovnice gradenj in korupcije.
Akrapovič je prepričan, da bi lahko slovenska podjetja s soinvestitorstvom znižala stroške gradnje in zagotovila konkurenčne cene elektrike zase. Tak pristop bi po njegovem mnenju omogočil racionalnejši potek projekta, saj bi podjetja z lastnim denarjem skrbela za optimizacijo stroškov. Akrapovič je dodal, da bi tovrstno sodelovanje podjetnikom omogočilo dostop do elektrike po fiksni dogovorjeni ceni, kar bi prispevalo k dolgoročni konkurenčnosti slovenske industrije.
Napoveduje, da bi slovensko gospodarstvo lahko prispevalo do 25 odstotkov skupne vrednosti naložbe v JEK2. Slovenska podjetja bi zbrala nekje do 1,8 milijarde evrov, skupaj s podjetji iz Hrvaške, Italije ter morda celo Avstrije pa do 2,5 milijarde evrov.
Podjetniki se bodo odločili, ko bo projekt dokončno potrjen
Na koncu je Akrapovič izrazil zaskrbljenost glede morebitnih zapletov pri financiranju projekta zaradi potencialnega drugega referenduma o JEK2 leta 2028. Po njegovem prepričanju zasebni vlagatelji ne bodo pripravljeni na investicijo, dokler projekt ne bo dokončno potrjen. Kljub temu ostaja optimističen, da bodo slovenski podjetniki prepoznali potencial jedrske energije in se aktivno vključili v projekt. Prav tako vidi v projektu velike multiplikativne učinke, od delovnih mest do velikih gradbenih projektov. Meni, da bi se dalo JEK2 zgraditi v desetih letih.
Paravan in Akrapovič sta opozorila, da so te zamisli še v zelo začetni fazi.
