Zeleni prehod
JEK2
Petek, 20. 9. 2024, 14.41
3 mesece
Po mnenju strokovnjakov si mora Slovenija zagotoviti lasten vir električne energije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,28
Okrogla miza na temo Kako premagati energetsko krizo na sejmu MOS v Celju. Na sliki z leve: predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar, finančna direktorica družbe Gen energija Nada Drobne Popović, podjetnik Igor Akrapovič, ekonomist Jože P. Damjan in direktor področja za obratovanje sistema v Elesu Jurij Klančnik.
Na Mednarodnem obrtno-podjetniškem sejmu v Celju so danes pripravili omizje o soočanju z energetsko krizo. Strokovnjaki s področja energetike in ekonomije so si bili enotni, da mora Slovenija, če želi preprečiti novo krizo, zagotoviti lasten vir električne energije in zmanjšati odvisnost od uvoza energije iz tujine. Podpirajo drugi blok nuklearke.
Direktor področja za obratovanje sistema v Elesu Jurij Klančnik je na okrogli mizi povedal, da Slovenija okrog 20 odstotkov elektrike uvaža, trenutno največ iz Avstrije in Italije, ko narastejo balkanske reke, pa tudi z Balkana, kjer deluje večje število hidroelektrarn.
Govorniki so se spomnili težkih razmer, s katerimi se je slovensko gospodarstvo soočilo ob zadnji energetski krizi leta 2022. Kot je dejal predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar, so podjetja takoj ob njenem izbruhu ugotovila, da takšne cene električne energije, ki se je naenkrat pojavila na trgu, ne bodo zmogla pokrivati.
Cvar je izrazil obžalovanje, da je država takrat najprej sprejela regulacijo cen za gospodinjstva in šele nato za podjetja, ter navedel, so v Nemčiji med energetsko krizo gospodinjstva plačevala precej višje cene elektrike kot gospodarstvo. Po njegovih besedah so morale v Sloveniji takrat nekatere gospodarske družbe zmanjšati obseg poslovanja.
Akrapovič: Brez JEK2 nas bo doletela energetska revščina
Direktor podjetja Akrapovič in soustanovitelj pobude JEK2 Igor Akrapovič je spomnil, da so leto dni pred izbruhom energetske krize plačevali 50 evrov za megavatno uro, leta 2022 pa 800 evrov, kar da je bila najvišja cena, ki jo je podjetje kadarkoli plačevalo. Izrazil je zadovoljstvo, da je to obdobje trajalo relativno kratek čas, a dodal, da tudi danes plačujejo zelo visoko ceno, in sicer 120 evrov za megavatno uro.
Kot je dejal Akrapovič, je o tem, da si mora Slovenija zagotoviti lasten vir električne energije, začel govoriti leta 2013, ko se je že vedelo, da je šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ6) zgrešena naložba. Prepričan je o potrebi po drugem bloku krške nuklearke (JEK2). "Brez tega bloka nas bo doletela energetska revščina, ki bo pustila ogromne posledice na našem gospodarstvu. Edini konstantni stabilni vir energije je drugi blok nuklearke," je prepričan Akrapovič.
Zasebni sektor si želi sodelovanja pri investiciji v JEK2 in nadzor
Gradnja drugega bloka bo velika investicija, zato so podjetniki oblikovali Pobudo JEK2, da bi lahko tudi zasebni sektor sodeloval v tej naložbi. Z njo si želijo zagotoviti ustrezne pogoje in priti do podatka, koliko bi bilo potencialnih investitorjev. Po Akrapovičevi oceni bi bil projekt tako bolj transparenten, posledično bi bil boljši tudi nadzor nad investicijo.
Finančna direktorica Gen energije Nada Drobne Popović meni, da bi JEK2 h kakovosti oskrbe z elektriko v Sloveniji prispeval dolga desetletja. Jedrska elektrarna z močjo reaktorja od tisoč do 1.650 megavatov naj bi po načrtih delovala več kot 60 let, Drobne Popović pa ne izključuje niti možnosti podaljšanja njenega delovanja še za 20 let. Gradnja drugega bloka bo predvidoma trajala sedem let.
Pri snovanju te investicije so se strokovnjaki poskušali izogniti zgodbi TEŠ6, je zatrdila Drobne Popović. Poudarila je, da bodo finančna konstrukcija in viri financiranja znani in določeni pred dokončno investitorjevo odločitvijo, ki je predvidena leta 2028. Kot je dodala, družba Gen energija sama ni zmožna zagotoviti ključnih virov financiranja, zato pričakuje strateško pomoč države.
Energetske krize sicer po mnenju ekonomista Jožeta P. Damijana še ni konec, traja pa predvsem zaradi vojne v Ukrajini, ki je povzročila nestabilnost na evropskem energetskem trgu.
