Zeleni prehod
JEK2
Četrtek, 19. 9. 2024, 18.04
3 mesece
Javna tribuna Energetski vidiki projekta JEK2
Večina strokovnjakov pred gradnjo JEK2 svetuje temeljit premislek
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,43
Pred referendumom o največji investiciji v državi so strokovnjaki na javni tribuni osvetlili ključna vprašanja in izzive energetske preskrbe Slovenije. Odločitev ne bo preprosta, a okoljski minister Bojan Kumer verjame, da jo lahko sprejmemo s trezno glavo in dolgoročno vizijo.
Na današnji javni tribuni z naslovom Energetski vidiki projekta JEK2, ki jo je v Ljubljani organiziralo ministrstvo za okolje, podnebje in prostor, so strokovnjaki razpravljali o prihodnosti drugega bloka jedrske elektrarne Krško (JEK2) in njegovem vplivu na energetski sistem Slovenije. Projekt je bil predstavljen kot ključni korak pri doseganju podnebne nevtralnosti, razprava pa je obravnavala številne tehnične, okoljske, ekonomske in družbene vidike.
Ena ključnih tem razprave je bila, kako pomembno vlogo bo imela jedrska energija v prihodnosti Slovenije. Razkrila je raznolikost mnenj o projektu JEK2, pri čemer so vsi sodelujoči poudarjali pomembnost premišljene in odgovorne odločitve. Razprava je izpostavila tako prednosti kot tveganja projekta, vendar je postalo jasno, da bo JEK2 ključen element v prihodnjem energetskem sistemu Slovenije. Jedrska energija namreč zaseda zelo malo prostora in ima skoraj nične izpuste ogljikovega dioksida. Poleg tega predstavlja stabilen vir energije, ki ga vsak elektroenergetski sistem potrebuje. Brez jedrske energije bomo tudi bolj izpostavljeni cenovnim nihanjem na trgu z energenti.
Poudarjena je bila potreba po transparentnosti, strogem nadzoru in stalnem dialogu z javnostjo, da se zagotovi dolgoročna stabilnost in trajnost energetskega sistema države.
Slovenija pred pomembno energetsko odločitvijo
Tribuno je z uvodnim nagovorom odprl okoljski minister Bojan Kumer, ki je poudaril, da si Slovenija prizadeva doseči podnebno nevtralnost najkasneje do leta 2050. To pomeni, da je treba zdaj sprejeti odločitve, ki bodo oblikovale slovenski energetski sistem za prihodnje generacije. Pri tem je poudaril, da je jedrska energija nizkoogljični vir, eden od stebrov naše energetske prihodnosti in del iskanega odgovora na izzive. A gradnja novega jedrskega reaktorja predstavlja tudi številne izzive.
"Gradnja drugega bloka prinaša številna vprašanja, kot so varnost, ravnanje z odpadki, stroški, umeščanje v prostor in tudi cena proizvedene električne energije iz JEK2," je dejal Kumer. Opozoril je, da bo gradnja velika finančna obremenitev za državo, vendar je ocenil, da je jedrska energija dolgoročno konkurenčna. Dodal je, da mora država sprejeti odgovorno in premišljeno odločitev, pri čemer je poudaril potrebo po odprti in transparentni razpravi.
Učenje iz napak TEŠ6?
V začetku razprave so se razpravljavci dotaknili negativnih izkušenj s šestim blokom Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ), kjer smo bili priče tehnološkim težavam in prekoračitvam stroškov, to pa je vodilo v finančne in operativne težave. Uresničila so se vsa tveganja, ki smo jih predvideli, pa tudi tista, ki jih nismo.
Na vprašanje, ali bi do podobnih zapletov lahko prišlo tudi pri gradnji JEK2, je Dejan Paravan, generalni direktor družbe Gen energija, ki je investitorka v JEK2, poudaril, da TEŠ6 zagotovo ni zgodba o uspehu. "Iz investicije v TEŠ6 se moramo naučiti, kako se projekta ne sme voditi. Prepričan sem, da JEK2 ne bo drugi TEŠ6," je zatrdil Paravan.
Negotova je tako pot s kombinacijo jedrske in obnovljivih virov energije kot samo z obnovljivimi viri energije, je dejal Dejan Paravan.
To je utemeljil z dejstvom, da je TEŠ6 temeljil na umazani premogovni tehnologiji, ki je bila tehnologija na odhodu. Medtem ko cena premoga in izpustov CO2 predstavlja več kot 70 odstotkov stroškovne cene elektrike, v jedrski elektrarni gorivo predstavlja okoli 10 odstotkov stroškovne cene. Tudi če cena goriva zaniha, ta bistveno ne vpliva na ceno elektrarne. Paravan je opozoril, da sta tudi zaradi slabih izkušenj s TEŠ6 vodenje in nadzor projekta bistveno bolj pod drobnogledom različnih institucij.
"Primerjava projekta TEŠ6 z JEK2 je neumestna," je prepričan Paravan.
Primerjava z drugimi jedrskimi projekti v Evropi
V razpravi so bili predstavljeni tudi primeri iz drugih držav, kjer so gradili nove jedrske elektrarne. Predsednik Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije Tomaž Žagar je poudaril, da je dober energetski projekt tisti, ki prispeva k stabilnosti in zanesljivosti omrežja. Primer dobre prakse sta Francija in Švedska, ki sta popolnoma opustili fosilne vire.
Tomaž Žagar poudarja, da je velika investicija v jedrsko elektrarno gonilo razvoja in ima velik multiplikativen učinek.
"S kombinacijo jedrske energije in obnovljivih virov energije zagotavljata stabilno elektroenergetsko omrežje in dostopno ceno električne energije. Jedrske elektrarne v zahodni Evropi predstavljajo hrbtenico elektroenergetskega sistema, na katero se lahko priklapljajo drugi viri energije," je pojasnil Žagar.
Priznal je, da gradnja novih jedrskih elektrarn po Evropi ne poteka brez težav, vendar se države iz teh napak tudi učijo. Več realiziranih projektov po njegovih besedah prinaša tudi manjše stroške gradnje novih elektrarn.
Zeleni prehod energetiko postavlja na glavo
Direktor in soustanovitelj podjetja Ngen Roman Bernard meni, da pri vprašanju JEK2 ne gre za vprašanje, ali ga bomo zgradili ali ne, temveč, kako ga bomo izvedli.
"Za sprejemanje pametnih odločitev je treba pogledati v preteklost in v prihodnost. Ključno je predvideti, kakšna bo cena elektrike iz JEK2, ko bo čez 15 ali 20 let vključen v elektroenergetski sistem. Tehnologija v energetiki se namreč izjemno hitro razvija. Cene solarnih sistemov bodo v naslednjih letih drastično upadle. Zeleni prehod z decentralizacijo elektroenergetskega sistema in pojavom hranilnikov energije energetiko postavlja na glavo. Najcenejša elektrika je tista, ki jo proizvedemo tam, kjer jo porabimo, ker ne potrebuje transportne poti," je opozoril Bernard.
Roman Bernard je poudaril, da nameščanje sončnih elektrarn v kombinaciji s hranilniki zmanjšuje potrebo po vlaganjih v omrežje.
Predsednik nadzornega odbora nevladnega Slovenskega združenja elektroenergetikov CIGRE-CIRED Krešimir Bakić je priznal, da je današnje stanje v slovenski elektroenergetiki nekoliko problematično zato, ker nismo sledili razvoju iz 70. in 80. let prejšnjega stoletja. "Nimamo strateških dokumentov in natančnih izračunov, kako razvijati energetiko. Medtem ko je Avstrija zgradila 26 hidroelektrarn na Muri, v Sloveniji nimamo nobene. Na Savi se prav tako ne dogaja nič novega. Današnje razmere zahtevajo gradnjo črpalnih hidroelektrarn, Slovenija pa ima samo eno," je Bakić opisal glavne razloge težav.
Glede prihodnosti slovenskega elektroenergetskega sistema je profesor s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Andrej Gubina spomnil, da smo priče hitremu padcu cen fotovoltaike v zadnjem desetletju. Zato daje temu energetskemu viru velik poudarek. Srednjeročno stavi na vetrno energijo in hranilnike energije, za dolgoročno shranjevanje energije pa bomo potrebovali črpalne hidroelektrarne in vodik. "Lahko izberemo pot izključno obnovljivih virov energije ali kombinacijo obnovljivih virov in jedrske energije," je dejal.
Andrej Gubina je glede uporabe plina dejal, da je lahko del poti v razogljičenje, ima polovico manjši odtis kot premog, plinske elektrarne je mogoče predelati, da obratujejo na sintetični plin, denimo vodik skupaj z zajetim ogljikovim dioksidom, s čimer postanejo ogljično nevtralne.
Skrbi glede okolja in prihodnosti energetike
Zoran Kus, eden izmed udeležencev javne tribune, je poudaril tveganje naraščajočih stroškov jedrske energije in njene konkurenčnosti v primerjavi z obnovljivimi viri, kot je sončna energija. Poudaril je, da se cena sončne energije stalno znižuje, medtem ko stroški gradnje jedrskih elektrarn naraščajo. "Stroški sončne energije bodo do leta 2030 padli pod 20 dolarjev na megavatno uro," je dejal in opozoril na potrebo po nadaljnjih analizah.
Minister Kumer je na koncu razpravljavce še izzval z vprašanjem, kako bi se na njegovem mestu odločili glede projekta JEK2. Bakić bi več denarja namenil za celovite študije in se ne bi odločal na hitro. Tudi Bernard odločitve ne bi sprejemal pred letom 2028. Gubina je poudaril, da se bomo na novembrskem referendumu odločali o tem, ali smo a priori proti jedrski elektrarni, ne o tem, ali smo za. Poudaril je, da so potrebni dodatni izračuni in do odločitve čez štiri leta je še čas.
Andrej Gubina je poudaril, da so potrebni dodatni izračuni in da je do odločitve čez štiri leta še čas.
Žagar bi se naslonil na vire, s katerimi imamo v Sloveniji dobre izkušnje, kot sta hidro in jedrska energija, in se ne bi odrekel nadaljnjemu razvoju, kar bi za jedrsko pomenila zavrnitev na referendumu. Zavzel bi se za proizvodnjo elektrike v celoti z nizkoogljičnimi viri.
Paravan je pojasnil, da bi zavrnitev na referendumu pomenila, da bomo stavili le na eno pot, potrditev pa da ne bi pomenila bianco menice za gradnjo JEK2, ampak bi dala mandat, da je treba resno delati naprej do končne investicijske odločitve, ki pa ne bo sprejeta pred koncem leta 2028.
