SiolNET. Novice Slovenija
3,99

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kaj pomeni vstop Švedske in Finske v Nato

3,99

termometer

Zveza Nato | Finska ima z Rusijo 1.300 kilometrov dolgo mejo, kar bi z njenim vstopom v Nato obstoječo mejo Rusije z Natom več kot podvojilo. Trenutno sicer Rusija meji na tri članice Nata − Estonijo, Latvijo in Norveško −, a so meje z njimi relativno kratke. | Foto: Guliver Image
Finska ima z Rusijo 1.300 kilometrov dolgo mejo, kar bi z njenim vstopom v Nato obstoječo mejo Rusije z Natom več kot podvojilo. Trenutno sicer Rusija meji na tri članice Nata − Estonijo, Latvijo in Norveško −, a so meje z njimi relativno kratke. Foto: Guliver Image

Dimitrij Rupel, nekdanji zunanji minister, načrtovan vstop Švedske in Finske v zvezo Nato vidi kot poživitev Severnoatlantskega zavezništva, ki severni del Evrope dela varnejši, skupaj z Norveško in Dansko pa ji nudi celovitejšo obrambo. "Nato, ki je bil po besedah francoskega predsednika Emmanuela Macrona možgansko mrtev, je znova postal aktualen," je prepričan Rupel.

Parlamenta Švedske in Finske sta včeraj začela razpravo o vstopu njunih držav v vojaško zvezo Nato, čeprav gre za tradicionalno nevtralno naravnani državi, ki sta pridružitev do zdaj zavračali. Do konca tedna naj bi obe državi tudi uradno vložili prošnjo za vstop v Severnoatlantsko zavezništvo. Gre za odgovor dveh skandinavskih držav na rusko agresijo na Ukrajino, ki jo sosednje države vidijo kot grožnjo mednarodnemu miru. Vstop dveh bogatih in vojaško naprednih držav, ki sta že do zdaj intenzivno sodelovali z zavezništvom, bi pomenil pomemben premik v razmerju sil in največjo spremembo po hladni vojni.

Moskva Novice Ukrajina: To so zadnji trenutki pred potopom Moskve

Poživitev Nata

Nekdanji slovenski zunanji minister in veleposlanik Dimitrij Rupel načrtovan vstop Švedske in Finske v Nato ocenjuje kot dobro in koristno potezo, Evropa pa si bo s širitvijo nadela ščit in se dodatno zavarovala. "Njuno članstvo dopolnjuje celovito podobo Evrope, kjer so praktično vse države že članice Nata. To je za enotnost Evrope izjemno pomembno," opozarja Rupel.

Spomni, da so nedolgo nazaj nekateri pri nas razmišljali, da bi morala tudi Slovenija imeti status vojaško nevtralne države, zdaj pa jim bo naenkrat verjetno zmanjkalo argumentov.

nato Novice Švedska sledi zgledu Finske

Rupel je prepričan, da gre za nekakšno poživitev Nata in njegovo večjo moč, ki severni del Evrope dela varnejši, skupaj z Norveško in Dansko pa ji nudi celovitejšo obrambo.

"Gre predvsem za to, da se posamezne države organizirajo času primerno. Imamo velikansko Kitajsko, močne ZDA, zastarelo Rusijo in trenutno precej slabotno EU. Le če se bo Evropa poenotila tudi v obrambnem smislu, bo lahko igrala pomembno vlogo v mednarodnih odnosih. Vključitev dveh skandinavskih držav jo po eni strani dela močnejšo, po drugi strani pa jo povezuje z Zahodom," poudarja Rupel.

Kot sam razume del ruske politike, si želi Rusija že več desetletij prevzeti vpliv nad vzhodno polovico Evrope, kar trenutno z agresijo na Ukrajino znova postaja aktualno. Prav članstvo posameznih držav v Natu to preprečuje oziroma zagotavlja enovito sposobnost obrambe celotne Evrope.

Argumentov za prepričanje Turčije je dovolj

Rupel o uspešnem vstopu Švedske in Finske v Nato ne dvomi, vstop bi lahko otežila le Turčija. A argumentov, s katerimi lahko pristopnici prepričata Turčijo, ki ni v najboljši ekonomski kondiciji, je dovolj. Verjame, da bo Turčija svoje soglasje za vstop želela tudi unovčiti. "Ne predstavljam pa si, da bi Turčiji uspelo preprečiti vstop državama v Nato, čeprav morda nekateri, predvsem Rusija, to pričakujejo," napoveduje Rupel.

Nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel si kljub protestom in grožnjam Rusije v primeru vstopa Švedske in Finske v Nato težko predstavlja, da bi Vladimir Putin začel vojno z Natom. | Foto: STA Nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel si kljub protestom in grožnjam Rusije v primeru vstopa Švedske in Finske v Nato težko predstavlja, da bi Vladimir Putin začel vojno z Natom. Foto: STA Glede časovnega okvira sprejemanja držav v Nato Rupel spomni na postopek vključevanja Slovenije v Nato. "Slovenija je bila v zavezništvo praktično sprejeta leta 2002 na vrhu Nata v Pragi. Do formalnega vstopa sta nato minili dve leti. Glede na trenutne okoliščine v primeru Švedske in Finske predvidevam hitrejši postopek, saj sta obe državi že zdaj zelo dobro vojaško opremljeni in usposobljeni. Zato ne vidim nobenih ovir," napoveduje.

Če bi vrh Nata leta 2008 ravnal drugače, do vojne ne bi prišlo

Rupel si kljub protestom in grožnjam Rusije v primeru vstopa obeh držav v Nato težko predstavlja, da bi Putin začel vojno z Natom. Prepričan je, da če bi vrh Nata v Bukarešti leta 2008 začel postopek sprejemanja Ukrajine in Gruzije v Nato, do trenutne agresije na Ukrajino sploh ne bi prišlo.

"Če bi Ukrajina imela začrtano pot v Nato, bi se Putin zelo drugače odločil. A EU je takrat presodila, da ne želi izzivati Rusije. To je bilo namreč obdobje miroljubnega sožitja z Rusi, ko je bila Rusija še članica G8 in celo na pragu Nata," pojasni takratni zunanji minister.

Nato Novice Zveza Nato napovedala veliko spremembo na vzhodu Evrope

Kdo bo imel večjo korist od vstopa Švedske in Finske v Nato, Rupel odgovarja, da prav gotovo sami dve. Na drugi strani pa lahko govorimo o uspehu EU in veliki poživitvi Nata. "Nato, ki je bil po besedah francoskega predsednika Emmanuela Macrona možgansko mrtev, je znova postal aktualen," še sklene Rupel.

Podpora članstvu se zvišuje

Tako na Finskem kot tudi na Švedskem se je po ruski agresiji na Ukrajino podpora javnosti članstvu v Natu drastično povečala, in sicer je ta okoli 50-odstotna, medtem ko naj bi bilo 20 odstotkov ljudi proti.

V obeh državah gre za dramatičen preobrat v primerjavi s politiko vojaške neuvrščenosti, ki na Finskem traja že več kot 75 let, na Švedskem pa dve stoletji.

Vladimir Putin Novice Okrutni šef KGB, tragična smrt ameriške najstnice in Vladimir Putin

Finska, ki šteje 5,5 milijona prebivalcev, ima z Rusijo 1.300 kilometrov dolgo mejo, kar bi obstoječo mejo Rusije z Natom več kot podvojilo. Trenutno sicer Rusija meji na tri članice Nata − Estonijo, Latvijo in Norveško −, a so meje z njimi relativno kratke.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin