Sreda, 3. 11. 2021, 10.56
3 leta, 1 mesec
IJS: na intenzivnih enotah zmogljivosti presežene že prihodnji teden
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,54
68
V UKC Ljubljana so danes hospitalizirani 204 covidni bolniki, od tega 144 na navadnih oddelkih in 60 na oddelkih intenzivne nege.
V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana zaradi poslabšanja epidemičnih razmer in posledičnega povečanega sprejema covidnih bolnikov svarijo, da se bližajo robu svojih zmogljivosti. Ob tem opozarjajo, da bodo pritiski na klinični center v prihodnjih dneh najverjetneje še narasli. Bolj kot bolniških postelj jim še vedno primanjkuje kadra. Institut Jožef Stefan (IJS) v svoji napovedi razvoja epidemije napoveduje, da bomo v Sloveniji zmogljivosti enot intenzivne terapije za covidne bolnike presegli predvidoma prihodnji teden.
"Cepljenje pomembno zmanjša verjetnost za okužbo in težji potek bolezni," so opomnili na IJS. "S cepljenjem rizične populacije se pomembno zmanjša kumulativno število covidnih bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično obravnavo. Tako je manj ovirano izvajanje elektivnih programov, zdravstvo pa postane bolj dostopno," so še poudarili.
Koordinator za covidne bolniške postelje pri ministrstvu za zdravje Robert Carotta je že v torek za STA sicer pojasnil, da zmogljivost covidnih intenzivnih postelj v tokratnem valu epidemije znaša 191. To je nekoliko manj kot v prejšnjih valovih, razlogi pa so v pomanjkanju negovalnega kadra v bolnišnicah, je pojasnil.
V bolnišnicah po podatkih vlade danes zdravijo 670 covidnih bolnikov, od tega 159 na intenzivni negi.
Ocenjeno reprodukcijsko število je približno 1,2.
UKC Ljubljana: Bližamo se robu svojih zmogljivosti
"Situacija je resnično zaostrena, bližamo se robu zmožnosti," je v današnji izjavi za medije ob povečanem sprejemu covidnih bolnikov opozoril v. d. generalnega direktorja UKC Ljubljana Jože Golobič. Po njegovih besedah ima UKC Ljubljana več težav s pomanjkanjem zdravstvenega kadra kot s posteljami..
Takega pritiska niso pričakovali
Strokovna direktorica UKC Ljubljana Jadranka Buturović Ponikvar je ob tem pojasnila, da ima naša največja bolnišnica na kirurški, interni in nevrološki kliniki skupaj pripravljenih 70 intenzivnih postelj za zdravljenje bolnikov brez covid-19, ki jih ohranjajo tudi v času epidemije.
"Takega pritiska nismo pričakovali, vendar druge izbire, kot da se z njim spopademo, nimamo," še pojasnjuje strokovna direktorica. Ob tem izpostavlja pomen delovanja centra za transplantacijo, ki edini v državi deluje v UKC Ljubljana. "Moramo ga ohraniti do zadnjega diha," poudarja Buturović Ponikvarjeva.
Samo na kirurgiji primanjkuje 200 zdravstvenih delavcev
Strokovni direktor kirurške klinike Matjaž Veselko tudi sam opozarja na pomanjkanje kadra, zlasti medicinskih sester na intenzivnih oddelkih. Na kliniki po njegovih besedah zato že od 28. septembra skorajda ne izvajajo elektivnih operacij.
V prvem valu epidemije so bili, tako pravi Veselko, kljub prerazporejanju kadra na covidne oddelke s 65 odstotki preostalih kapacitet zmožni operirati vse nujne otroke z rakavimi obolenji in druge nujne bolnike. "Zdaj za to potrebujemo že 90 odstotkov kapacitet," svari Veselko. Po njegovih besedah samo na kirurški kliniki primanjkuje 200 zdravstvenih delavcev.
Beovićeva: Necepljeni tvegajo hud potek bolezni ali celo smrt
"V primerjavi z letom 2020 je leto 2021 prineslo dve bistveni spremembi. Dočakali smo učinkovita in varna cepiva, obenem pa so se začele širiti bolj kužne različice virusa, najprej alfa in nato delta. Zaradi velike kužnosti virusa lahko pričakujemo, da se bomo z njim srečali vsi. Kakšno bo to srečanje, se lahko odločimo sami: ali bomo cepljeni in bomo, če bomo zboleli, zboleli blago, ali pa bomo tvegali hudo bolezen ali celo smrt," je na današnji novinarski konferenci o aktualnem stanju glede bolezni covid-19 pojasnila Bojana Beović, vodja posvetovalne skupine za cepljenje.
"Marsikdo je razočaran, ker zboli kljub cepljenju. Treba je vedeti, da učinek cepiv ni stoodstoten, zato še posebej opozarjamo na pomen cepljenja čim večjega števila ljudi, s katerim bomo zmanjšali verjetnost, da bo virus do nas sploh prišel," je še enkrat poudarila Beovićeva.
Tretji odmerek kot dodatni ali poživitveni odmerek
Beovičeva je na novinarski konferenci podala nekaj več pojasnil o cepljenju s tretjim odmerkom, s katerim je bilo do zdaj v Sloveniji cepljenih 51.530 oseb.
Posvetovalna skupina za cepljenje pri NIJZ je prejšnji teden predlagala nekaj sprememb pri uporabi tretjega odmerka cepiv proti bolezni covid-19.
"Tretji odmerek uporabljamo na dva načina. Dodatni odmerek uporabljamo pri bolnikih, pri katerih se pričakuje, da se po osnovnem cepljenju ni ustvarila zadostna zaščita zaradi hude imunske oslabelosti. Drug način uporabe 3. odmerka je kot poživitveni odmerek. Tega uporabljamo zaradi postopnega upadanja zaščitnega učinka cepiva s časom. Način uporabe poživitvenega odmerka je EMA prepustila državam članicam," je pojasnila Beovićeva.
Kar zadeva veljavnost covidnih potrdil, je veljavnost osnovnega cepljenja podaljšana do preklica in zaenkrat ni podatkov, da bi katera država veljavnost potrdila pogojevala s tretjim odmerkom, je še pojasnila.
- ljudem, starim 50 let in več,
- ranljivim kroničnim bolnikom ne glede na starost,
- stanovalcem domov za starejše in drugih socialnovarstvenih zavodov,
- družinskim članom imunsko oslabelih oseb in posebej ranljivih kroničnih bolnikov,
- osebam z večjo poklicno izpostavljenostjo,
- osebam, ki so bile cepljene z vektorskima cepivoma.
S poživitvenim odmerkom je mogoče cepljenje tudi za vse druge osebe, stare 18 let in več. Osebe, ki so dokazano prebolele covid-19 in so bile polno cepljene, poživitvenega odmerka ne potrebujejo, je pojasnila Beovićeva.
Kdaj se lahko cepite s tretjim odmerkom?
Glede na trenutne epidemiološke razmere je poživitveni odmerek za osebe, ki so osnovno cepljenje opravile z vektorskimi cepivi, priporočljiv s presledkom vsaj dveh mesecev po osnovnem cepljenju. Cepljenje naj se izvede s cepivom mRNK. Priporočen presledek med osnovnim cepljenjem, ki je bilo opravljeno s cepivi mRNK ali kot "mešana shema" (Vaxzevria in cepivo mRNK), in poživitvenim odmerkom je vsaj šest mesecev.
Pred zdravstvenim domom na Metelkovi v Ljubljani se danes vije dolga vrsta čakajočih, ki so prišli na cepljenje s tretjim odmerkom cepiva proti bolezni covid-19. Spodaj si lahko preberete, kje v Ljubljani se lahko cepite.
Včeraj potrdili največ okužb od začetka epidemije
"V trenutnih razmerah je vsak izmed nas lahko prenašalec virusa. Cepljenje še vedno ostaja ključno v boju z epidemijo. V državi je trenutno polno cepljenih 63 odstotkov starejših od 18 let oziroma 74 odstotkov starejših od 50 let. S tretjim odmerkom je bilo do zdaj v Sloveniji cepljenih 51.530 oseb," je pojasnila Maja Bratuša.
Največja žarišča so v Celju, kjer so potrdili 117 novih primerov, Koper (144), Kranj in Brežice (81), Ljubljana (374), Maribor (74), a epidemiološke razmere se slabšajo povsod po državi. Včeraj je padel nov neslavni rekord, potrdili so največ okužb s koronavirusom od začetka epidemije.
V torek so ob 7.722 PCR-testih potrdili 3.456 primerov okužbe z novim koronavirusom. Delež pozitivnih testov tako znaša 44,8 odstotka in je še višji kot dan pred tem, ko je znašal 43,1 odstotka. Do zdaj so največ okužb potrdili 5. januarja letos, in sicer 3.428. Po podatkih vlade je včeraj zaradi koronavirusne bolezni umrlo 18 ljudi.
Trend obolelosti s koronavirusom ter število cepljenih v 🇸🇮 na dan 2. 11. 2021 (00:00-24:00). #CepimoSe
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) November 3, 2021
‼️ Potrdili smo največ novih okužb od začetka epidemije.
‼️ V bolnišnice je bilo včeraj sprejetih 99 oseb s #COVID19
‼️ Včeraj je za posledicami #COVID19 umrlo 18 oseb. pic.twitter.com/SC7l4ENZ9h
Bolnišnice širijo covidne oddelke in krčijo nenujne programe
Glede na trenutne epidemiološke razmere bolnišnice po državi skladno s torkovim dogovorom širijo zmogljivosti na covidnih oddelkih in hkrati krčijo nenujne programe.
V slovenjgraški bolnišnici so danes začasno prekinili izvajanje vseh nenujnih kirurških programov. Trenutno zdravijo 23 covidnih bolnikov na navadnem oddelku, so pa z današnjim dnem odprli še drugi del oddelka za bolnike z boleznijo covid-19. Skupno bi tako po takratnih podatkih lahko imeli na voljo okoli 50 postelj na navadnem oddelku.
V Splošni bolnišnici Trbovlje, kjer imajo na voljo 14 navadnih postelj za covidne bolnike, so danes dopoldne zdravili 11 covidnih bolnikov, zasedeni pa sta bili tudi obe razpoložljivi postelji za intenzivno nego covidnih bolnikov. V primeru, da bodo morali odpreti še drugi covidni oddelek, bodo izvajali le storitve s stopnjo nujnosti nujno in zelo hitro.
V Splošni bolnišnici Izola pa so imeli v torek zapolnjene vse takrat razpoložljive zmogljivosti za covidne bolnike, to je 22 postelj za akutno obravnavno in pet postelj za intenzivno nego. Zmogljivosti lahko povečajo še za osem postelj.
68