Torek, 2. 11. 2021, 13.28
3 leta
Milan Krek: Evropa gre v nov val. Napovedi niso dobre.
"Visoke številke novookuženih v Sloveniji nas presenečajo. Imamo težko epidemiološko situacijo. Ukrepanje je nujno potrebno tudi na lokalnem nivoju. Napoved je, da bomo rasli do sredine novembra, potem se bo krivulja počasi obrnila navzdol. Seveda, če ne bo vmes kakšnega novega izbruha," je na današnji novinarski konferenci o aktualnem stanju glede bolezni covid-19 povedal Milan Krek, direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Krek je predstavil trenutne epidemiološke razmere v Evropski uniji in tudi v Sloveniji: "Evropska slika se zelo slabša v vzhodnem delu Evropske unije in mednje sodi tudi Slovenija. 23 držav članic Evropske unije ima povečan 14-dnevni porast. Med njimi so tudi države, ki so pred časom še veljale za zelo zgledne, na primer Portugalska in Danska, kjer ponovno razmišljajo o uvedbi ukrepov. Med države, ki imajo zdaj velike težave, sodimo tudi mi."
"Tako kot v Sloveniji se tudi v sosednih državah razmere slabšajo. Izjema je le Italija," je pojasnil Krek.
"V državi je trenutno aktivnih več kot 28 tisoč primerov okužbe in vsak izmed nas se lahko zelo hitro okuži, saj prevladuje bistveno bolj kužna različica delta. Največji delež ljudi, ki smo jih anketirali, se je okužil v družini. Virus je izredno kužen, in če zboli družinski član ter se ne izolira, bodo zagotovo zboleli vsi, saj je kužnost tako visoka. Sledijo okužbe na delovnem mestu ter v vzgoji in izobraževanju," je opozoril Krek. Opozoril je, da nošenje mask priporočajo tako cepljenim kot necepljenim: "Če se bo situacija še slabšala, se bo testiralo tudi cepljene."
Milan Krek, @NIJZ_pr: Strm porast števila okuženih v zadnjih 14 dnevnih na 100.000 prebivalcev v Sloveniji. pic.twitter.com/Ul4RBPH1dK
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) November 2, 2021
"Imamo eksponentno rast okužb, kar pomeni, da bomo imeli čez 11 dni dvakrat več okuženih, če se epidemija ne bo začela umirjati," je pojasnil Krek.
Krek: Ljudje umirajo po nepotrebnem
"Že junija in julija sem opozarjal, kako pomembno je, da imamo visoko precepljenost, da ne bo smrti v jeseni. Popolnoma po nepotrebnem ljudje umirajo. Cepiva imamo dovolj. Ljudi lahko zaščitimo, da ne bi prišlo do hudih zapletov in nepotrebnih smrti. Umirajo pa ljudje v vseh starostnih skupinah," je dejal Krek.
Predstavil je ugotovitve študije The new England journal of medicine, ki kažejo pozitiven vidik cepljenja.
The new England journal of medicine
Kaj bi morali delati bolje?
Ukrep, ki bi bil zelo dobrodošel, je delo od doma. Organizacijo zabav bi morali za nekaj časa prekiniti oziroma bi te potekale samo v skladu z navodili PCT. Krek je poudaril, kako pomembna sta dosledno upoštevanje in nadzor PCT-pogoja ter izpostavil ponarejanje covidnih potrdil, kar nikomur ni v ponos. "Dobro bi bilo cepljenje s tretjim odmerkom v ostareli populaciji, ostati doma, ko dobimo simptome respiratornega obolenja in poklicati zdravnika, ostati tako v izolaciji kot v karanteni deset dni in se dosledno držati pravil ter nositi maske v notranjih prostorih in zunaj, ko je treba," je dejal Krek.
Približujemo se številkam, ki za zdravstveni sistem niso več vzdržne
Po podatkih sledilnika za covid-19, ki jih ta pridobi od NIJZ, se v bolnišnicah zdravi 634 bolnikov, kar 31 več kot dan pred tem, najmlajši ima 19 let. Od tega 158 oseb potrebuje intenzivno oskrbo, kar je 13 oseb več kot dan prej, najmlajši bolnik ima 21 let. Dan prej se je na intenzivnih oddelkih zdravilo 145 bolnikov. Včeraj je umrlo deset covidnih bolnikov.
"Ob predpostavki, da se nam krivulja pozitivnih ne obrne in zapolnimo bolnišnice na od 160 do 180 intenzivnih postelj, bom vladi kot minister za zdravje, ki na prvo mesto postavlja življenje ljudi, predlagal zaprtje družbe," je v preteklem tednu na eni od novinarskih konferenc dejal minister za zdravje Janez Poklukar.
"Med pozitivnimi, ki jih odkrijemo, potrebuje bolnišnično oskrbo okoli pet odstotkov ljudi. Delež oseb med hospitaliziranimi, ki so premeščeni v intenzivno terapijo, pa je 27,5-odstoten," je dejal Krek.
Večina bolnišnic povečuje kapacitete za covidne bolnike in ukinja vse nenujne programe
Predstavniki ministrstva za zdravje in vodstev bolnišnic so se na današnjem sestanku dogovorili, da bo večina bolnišnic ukinila vse nenujne programe. Hkrati bodo bolnišnice s sredo povečale kapacitete na intenzivnih oddelkih na 182 postelj, povečalo se bo tudi število navadnih postelj za covidne bolnike.
Poleg tega se s sredo povečujejo tudi kapacitete navadnih postelj za covidne bolnike, in sicer z zdajšnjih 479 na 590 postelj.
Odpira se še Bolnišnica Topolšica, velika večina preostalih bolnišnic pa prav tako povečuje svoje kapacitete. Hkrati bo večina bolnišnic ukinila vse nenujne programe, so še pojasnili na ministrstvu.
Kaj bi morali delati bolje?
Ukrep, ki bi bil zelo dobrodošel, je delo od doma. Organizacijo zabav bi morali za nekaj časa prekiniti oziroma bi te potekale samo v skladu z navodili PCT. Krek je poudaril, kako pomembno sta dosledno upoštevanje in nadzor PCT-pogoja ter izpostavil ponarejanje covidnih potrdil, kar nikomur ni v ponos. "Dobro bi bilo cepljenje s tretjim odmerkom v ostareli populaciji, ostati doma, ko dobimo simptome respiratornega obolenja in poklicati zdravnika, ostati tako v izolaciji kot v karanteni deset dni in se dosledno držati pravil ter nositi mask v notranjih prostorih in zunaj, ko je treba," je dejal Krek.
Desetdnevno popolno zaprtje države?
Svetovalna skupina za covid-19 je po neuradnih, a zanesljivih informacijah STA v ponedeljek sklenila, da bo predlagala desetdnevno popolno zaprtje države. Če se vlada za to ne bi odločila, pa predlagajo druge omejitvene ukrepe. Vodja svetovalne skupine Mateja Logar je za STA potrdila, da se bo svetovalna skupina danes sestala z vlado.
Razmere so resne, napovedi pa ostajajo črnoglede. Za danes popoldan je zato sklican sestanek vlade s svetovalno skupino, na katerem se bo vlada seznanila s trenutnimi razmerami in sprejela odločitve, kako postopati naprej, je na novinarski konferenci potrdila Maja Bratuša.
Krek predlogov svetovalne skupine ni želel komentirati. "Mi moramo zaostrovati, ker se pogoji ne spoštujejo. To delamo zato, ker ne sledimo ukrepom, ki so učinkoviti v vseh državah Evrope, tam, kjer jih resno vzamejo in jih tudi upoštevajo," je pojasnil.
100