Petek, 29. 12. 2017, 20.22
6 let, 10 mesecev
Kako po arbitražni sodbi živijo ljudje ob južni meji #video
Slovenija je po odločbi mednarodnega arbitražnega sodišča manjša za dva kvadratna kilometra. Na območju Bele krajine so arbitri odločali o treh spornih točkah. Medtem ko sta Trdinov vrh in Drage – Sekuliči pripadli Hrvaški, so arbitri državama naročili, naj se o spornem območju Brezovice pri Metliki uskladita sami. Pol leta po arbitražni razsodbi je sporne točke v Beli krajini, na Notranjskem in v Istri obiskala ekipa Planet TV.
Novinar: Marko Gregorc/Video: Planet TV
Šest mesecev po arbitražni razsodbi neživljenjska meja, ki lokalno cesto na nekaj sto metrih seka kar šestkrat, domačinov ne moti preveč, so poročali v oddaji Planet Danes na Planet TV. Meja je takšna, kot je bila, in takšna je tudi ostala, pripovedujejo domačini.
Pred hišo, ki je pristala na Hrvaškem, ima zapornico #video
Hrvaški ribiči: Slovenska policija nam je ukazala, naj zapustimo slovensko morje #video
"Pritisk na Hrvaško bo tak, da bi se lahko zadeve spremenile" #arbitraža
Tomšičeve parcele pozimi nedostopne, drevesa uničil vetrolom
Do Tomšičevih parcel pod Snežnikom, ki so poleg Mirišča edino ozemlje, ki je Sloveniji po razsodbi arbitrov pripadlo na kopnem, se je v zimskih razmerah pravzaprav nemogoče prebiti. Večino gozdov na omenjenem območju je sicer uničil vetrolom.
Implementacija arbitražne razsodbe na tem območju ne bi smela biti bistveno zahtevnejša od implementacije na morju, a se Slovenci parcel za zdaj še ne bomo polastili, so poročali v oddaji Planet Danes.
Slovenska politika razsodbo arbitražnega sodišča strogo ločuje na odločitev o meji na kopnem in odločitev o meji na morju. Ker naj bi bila uveljavitev meje na morju najbolj preprosta, bo arbitražni sporazum tam v veljavo vstopil že v soboto.
Na kopnem bi mejo lahko zakoličila šele mešana meddržavna komisija, pri imenovanju katere Hrvaška ne želi sodelovati. Prebivalci zaselkov na levem bregu Dragonje, ki so po arbitražni razsodbi pripadli Hrvaški, nad razsodbo niso razočarani, ampak so veseli, da končno vedo, kam spadajo.
Izjema pri tem je Joško Joras. Borec za južno mejo, ki svojih stališč pred kamero ne želi pojasnjevati, upa, da bosta državi o vprašanju meje znova začeli razpravljati.
6