Petek, 17. 9. 2021, 11.15
2 leti, 7 mesecev
Infektologinja: "Virus dejansko obstaja in bo med nami še dolgo"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,62
12
Virus sars-cov-2 ni izmišljen, je poudarila predstojnica Infekcijske klinike UKC Ljubljana Tatjana Lejko Zupanc. Cepljenje je še danes eden najuspešnejših zdravstvenih ukrepov za obvladovanje nalezljivih bolezni.
"Cepljenje je eden najuspešnejših zdravstvenih ukrepov, ki je vplival na zdravje ljudi, ne glede na starost in življenjske pogoje," je ob današnjem svetovnem dnevu varnosti pacientov poudarila predstojnica Infekcijske klinike UKC Ljubljana Tatjana Lejko Zupanc. Nalezljive bolezni so še vedno vodilni vzrok za številne smrti, predvsem v nerazvitem svetu. Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije kar četrtino vseh smrti povzročijo infekcijske bolezni.
Nalezljive bolezni človeštvo spremljajo ves čas znane zgodovine, prav cepljenje pa je ukrep, ki je radikalno spremenil zgodovino infekcijskih bolezni, je poudarila infektologinja Tatjana Lejko Zupanc.
Bolezni, ki so (skoraj) izginile zaradi cepljenja, so črne koze, humana steklina, otroška paraliza, davica, ošpice, rdečke, mumps, rumena mrzlica, tetanus. S cepljenjem danes uspešno preprečujejo nastanek rakavih bolezni, ki jih povzročata hepatitis B in HPV, uspešno pa s cepljenjem preprečujejo tudi invazivne bakterijske okužbe, kot so pnevmokok, meningokok in haemophilus influence B.
"Spomnim se svojih staršev, ki so takoj prepoznali izpuščaja rdečk in ošpic, danes imamo srečo, da staršem tega ni treba vedeti, saj so te bolezni praktično izginile," je dejala Lejko Zupančeva.
Izkoreninjene črne koze
Zaradi črnih koz, ki povzročajo slepoto in trajne estetske spremembe na koži, je v 18. stoletju v Evropi letno umrlo okoli 400 tisoč Evropejcev. V 20. stoletju naj bi zaradi črnih kot umrlo od 300 do 500 milijonov ljudi.
Po uspešni kampanji cepljenja, ki se je začela že v 19. stoletju, je Svetovna zdravstvena organizacija decembra 1979 objavila, da je bolezen izkoreninjena. Črne koze so tudi edina nalezljiva človeška bolezen, ki so jo povsem izkoreninili.
"Virus črnih koz sicer še hranijo v dveh laboratorijih na svetu. Raje bi videla, da tudi tam tega virusa ne bi bilo več in bi bolezen dejansko izbrisali," je ob tem povedala infektologinja.
Cepiva so uspešna pri preprečevanju epidemij in pandemij
"Lansko sezono nismo zabeležili nobenih primerov gripe, kar pripisujemo predvsem množični nošnji mask zaradi pandemije sars-cov-2. Poudarila pa bi, da tudi gripa ni kar tako. Vsakih nekaj let se pojavijo večje epidemije oziroma pandemije, vsako leto na svetu zaradi zapletov sezonskih virusov gripe umre med 290 tisoč in 650 tisoč ljudi. Ta številka ustreza od 795 do 1.781 umrlih na dan zaradi sezonske gripe," je še ponazorila Lejko Zupančeva.
Virus sars-cov-2 obstaja!
Po izbruhu nenavadnih pljučnic decembra 2019 v Wuhanu, v provinci Hubei na Kitajskem, so mikroorganizem, odgovoren za te okužbe, kmalu prepoznali kot novi koronavirus iz družine koronavirusov Coronaviridae in ga poimenovali sars-cov-2. Virus je zelo podoben virusu sars-cov, ki je povzročil izbruh sarsa v letih 2002−2003. Bolezen je dobila ime covid-19. 30. januarja 2020 so razglasili mednarodno izredno stanje na področju zdravja, 11. marca lani pa je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo.
"Virus dejansko obstaja in ga lahko vidimo pod mikroskopom, s cepivi pa zmanjšamo posledice, ki jih lahko povzroči naravna okužba," je še poudarila zdravnica.
Virus sars-cov-2, osebni arhiv T. Lejko Zupanc
"S cepivi na kontroliran način posnemamo naravno okužbo brez njenih posledic in izrabimo naravno zmožnost človeškega imunskega sistema, ki ob vdoru tujka v organizem spodbudi imunske celice, da v tednu ali dveh izdelajo zaščitna protitelesa," je pojasnila.
Imunost odvisna od vrste bolezni in cepiva
Trajanje imunosti je odvisno od vrste bolezni in cepiva, je še pojasnila Lejko Zupančeva.
"Za novejša cepiva še ni dokončnih podatkov in te debate so brezpredmetne, saj smo prve bolnike začeli zdraviti lani marca. Tudi dosmrtna imunost ni nujno vedno prisotna, mora pa biti največja takrat, ko je oseba najbolj ranljiva," je še povedala Lejko Zupančeva in nanizala še nekaj pomembnih dejstev:
- tudi naravna imunost sčasoma upade,
- trajanje imunosti po cepljenju je odvisno od številnih dejavnikov,
- živa cepiva praviloma izzovejo daljšo imunost,
- cepiva, sestavljena iz podenot, potrebujejo več primarnih odmerkov in še odmerke,
- polisaharidna cepiva ne spodbudijo nastanka dolgoživečih spominskih celic,
- če je interval med odmerki prekratek, to lahko vpliva na trajanje imunosti,
- pri zelo mladih in zelo starih je trajanje imunosti lahko omejeno.
Učinkovitost cepiv
Ko govorimo o učinkovitosti cepiv, je še izpostavila infektologinja, "mislimo na preprečitev nastanka bolezni pri izpostavljenosti, na preprečitev nastanka hude oblike bolezni, preprečitev smrti in prenosa povzročitelja od brezsimptomnih oseb na druge, na dolgotrajnost zaščite in učinkovitost".
"Sars-cov-2 bo med nami verjetno še dolgo, ogrožene pa niso samo ranljive skupine, ampak tudi nekatere zdrave in mlade osebe. Dokler ni zadostne precepljenosti in/ali naravne imunosti, morajo veljati tudi nefarmakološki načini preprečevanja okužbe," je sklenila Lejko Zupančeva.
12