SiolNET. Novice Slovenija
4,75

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Ihan: Ljudje se delajo junake in se ne zavedajo, kaj lahko sledi

4,75

termometer

Alojz Ihan
Foto: Bor Slana

Pri nas smo razmeroma dobro prišli skozi zdravstvene posledice epidemije, medtem ko smo manj zadovoljni z družbenimi in ekonomskimi posledicami, meni imunolog in mikrobiolog Alojz Ihan. Opozoril je na junačenje nekaterih glede tega, da ne bodo nosili mask, ki ga v resnici nihče ne posluša, z njim pa lahko le škodijo k sebi in drugim, saj se ne zavedajo morebitnih resnih posledic. 

Nošnja mask omogoča lažji nadzor epidemije, meni Ihan

Če bi imeli v Evropi, posledično tudi v Sloveniji, kulturo nošenja mask, bi epidemijo neprimerno lažje nadzorovali, je v pogovoru za STA povedal imunolog in mikrobiolog Alojz Ihan. 

Nošenje mask je eden najlažjih in najmanj motečih, a hkrati najbolj učinkovitih ukrepov za funkcioniranje družbe in človeka, je poudaril Ihan. "Tam, kjer je kultura mask, epidemijo zelo lahko krotijo, kjer tega ni, pa zelo težko. Tam, kjer poznajo kulturo mask, torej na vzhodu, je bila kultura nošenja mask vzpostavljena zaradi onesnaženja in prejšnjih izkušenj z gripo in sarsom."

Po njegovih navedbah ustrezne respiratorne maske zaščitijo tistega, ki nosi masko. Nošenje kirurških mask pa je pravzaprav gesta do drugih, ki so v istem prostoru, saj samo preprečujejo, da bi kapljice od nas letele dlje kot do maske. Po njegovih navedbah ustrezne respiratorne maske zaščitijo tistega, ki nosi masko. Nošenje kirurških mask pa je pravzaprav gesta do drugih, ki so v istem prostoru, saj samo preprečujejo, da bi kapljice od nas letele dlje kot do maske. Foto: Getty Images

Ihan verjame, da bomo težko maske tako normalno sprejeli kot v Aziji. "Ti imajo drugačne kulturne korenine in jim to ne predstavlja tako velikega bremena kot nam, ki smo bolj nagnjeni k izražanjem čustev z obraznimi potezami - gibanjem ust in obrvi. Težko si predstavljamo, da bi brez tega izražanja komunicirali z ljudmi," je dejal.

p Novice Čustven posnetek s protesta: Oče je umrl, ker ni bilo respiratorjev #video

"Še vedno smo v prvem valu epidemije"

Kljub skoku v številkah okužb pa smo po navedbah Ihana v vzpenjajočem se delu krivulje prvega vala epidemije. To je v nasprotju z včerajšnjo izjavo direktorja NIJZ Milana Kreka, ki je dejal, da je Slovenija trenutno sredi drugega vala epidemije.

"Tudi tam, kjer smo okužbe začasno zadržali s spremenjenim, protivirusnih načinom obnašanja, smo zaradi neodpornosti velike večine ljudi na ta virus izpostavljeni posamičnim vdorom okužb, ki se lahko hitro razplamtijo v večjo epidemijo, če popustimo pri izvajanju osebnih protivirusnih navad glede higiene rok, razdalje in mask v zaprtih prostorih," dodaja in svari, da se bodo posledice nezaznanih prihodov v državo pokazale šele v naslednjih dveh tednih.

Jelko Kacin Novice V Sloveniji v soboto 14 novih okužb

Podrobno poizvedovanje ob vstopu iz Hrvaške se je začelo pred nekaj dnevi, na podlagi tega vročajo karantenske odločbe. Gre za nekaj sto odločb dnevno, zato po Ihanovem mnenju lahko sklepamo, da so v takšnem številu ljudje iz BiH in Srbije prehajali k nam tudi že teden ali dva prej.

"Prekuženost je za zdaj še nepomembna neznanka"

Sam delež prekuženosti prebivalstva je še nepomemben za zadrževanje epidemije, prav tako je še veliko neznank, kako prekuženost vpliva na srednje- in daljnoročno odpornost posameznika na novi koronavirus.

"V tem trenutku ne moremo resno razmišljati o tem, da bi se lahko zaščitili s prekuženostjo, saj ne obstajajo argumenti za to," je dejal.

Tako je zavrnil, da imajo ostale države zaradi večje prekuženosti boljše možnosti za spopad s covidom-19. "Prekuženost je tudi v Italiji še vedno malenkostna in sama po sebi ne zavira epidemije. V Italiji, Španiji ter v bolj prizadetih državah gre za to, da bodo nekaj let hudo resno jemali ta virus, saj skorajda vsak pozna koga, ki je v tem času umrl," je izpostavil.

Posledice prebolelega covida-19 na bolnika strokovnjaki šele ugotavljajo. "Virus poznamo šele pol leta in o kroničnih posledicah govorimo, ko se to vleče leto dni ali več. Zdaj se zgolj nakazujejo morebitne kronične težave." Po njegovih besedah bo bolj jasno čez leto dni. Za zdaj se še ni pokazalo niti, da bi različni sevi virusa oziroma genotipske različice vplivali ne potek bolezni. Posledice prebolelega covida-19 na bolnika strokovnjaki šele ugotavljajo. "Virus poznamo šele pol leta in o kroničnih posledicah govorimo, ko se to vleče leto dni ali več. Zdaj se zgolj nakazujejo morebitne kronične težave." Po njegovih besedah bo bolj jasno čez leto dni. Za zdaj se še ni pokazalo niti, da bi različni sevi virusa oziroma genotipske različice vplivali ne potek bolezni. Foto: Bor Slana

Koronavirus Digisvet Epidemijo uspešno rešujejo na način, ki je v Sloveniji nemogoč

"To se pri cepivih običajno ne dela"

Ihan upam, da bi s cepivom in večjo prekuženostjo tudi novi koronavirus postal sezonski virus. Cepivo, ki ga razvija AstraZenca, je v fazi kliničnega preizkušanja varnosti na 1000 prostovoljcih, nato sledi še testiranje učinkovitosti cepiva.

Zaradi svetovne nuje po cepivu želijo ponekod skrajšati čas preizkušanja in takoj preiti na testiranje na prostovoljcih, ki bi se po aplikaciji cepiva ali placeba pustili namerno okužiti. "Ta del s kuženjem je seveda po svoje problematičen in to se pri cepivih običajno ne dela, ker je izven dosedanjih etičnih standardov," je poudaril Ihan.

"Ampak ker potek bolezni pri mladih in zdravih ljudeh običajno ni problematičen, se težav ne pričakuje, lahko pa to omogoči nastanek cepiva eno ali dve sezoni prej ter tako reši veliko ljudi," je dodal.

Vseeno pa se po njegovih besedah pojavlja vprašanje, kako bi rezultati pridobljeni na mladih in zdravih osebah, ki v teh primerih sestavljajo večino prostovoljcev, vplivali na starejšo populacijo. "Zagotovo pa si bo marsikateri starejši želel cepljenja, če bodo cepiva učinkovita pri mladih," dodaja Ihan. Vseeno pa se po njegovih besedah pojavlja vprašanje, kako bi rezultati pridobljeni na mladih in zdravih osebah, ki v teh primerih sestavljajo večino prostovoljcev, vplivali na starejšo populacijo. "Zagotovo pa si bo marsikateri starejši želel cepljenja, če bodo cepiva učinkovita pri mladih," dodaja Ihan. Foto: Reuters

Krunoslav Capak Novice Glavni hrvaški epidemiolog: Dobivam na stotine elektronskih sporočil jeznih nevest

V marsikateri državi je bilo še huje, a smo Slovenci vseeno razburjeni in godrnjavi, meni Ihan

Pri nas smo razmeroma dobro prišli skozi zdravstvene posledice epidemije, medtem ko smo manj zadovoljni z družbenimi in ekonomskimi posledicami, je še izpostavil Ihan. Opozoril je, da se s temi posledicami spopadajo vsi okoli nas, v marsikateri državi imajo še hujše. "Tudi če bi skušali izbrati drugo pot, je ne bi mogli izbrati. V fazi, ko so vsi okoli nas zaprli države, smo jo bili primorani zapreti tudi mi."

Razburjenje nad samimi sabo, da smo se tako odločili, je destruktivno in posledica tega, da smo vajeni uporniške in opozicijsko kulture skozi zgodovino, ko na svoji zemlji nikoli nismo bili gospodar. "Zato smo se zatekali v svetoboljno uporništvo - predvsem v obliki godrnjanja in pasivnega kljubovanja," je še ocenil Ihan.

Po njegovem mnenju zdaj delujemo podobno, a se ne zavedamo, da ima to lahko resne posledice. "Na primer neko junačenje glede tega, da ne bomo nosili mask. Tega junačenja nihče v resnici ne posluša, nikogar ni, ki bi ga s tem fascinirali, le škodimo sami sebi," je še povedal.

Preberite tudi:

Rovinj Istra Novice Skok okužb v Istri, skupno na Hrvaškem 50 novih primerov Zrče, Novalja, Pag, Žurka Novice Superokužba: črn scenarij, ki ga tvegajo žurerji na Hrvaškem Milan Krek NIJZ Novice Krek: V Sloveniji se je že začel drugi val epidemije Ljubljana po sprostitvi ukrepov Novice Vlada omejila zbiranje na deset ljudi #video koronavirus, Indija Novice Nova odkritja: kapljice z virusom v zraku obvisijo tudi več ur

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 107
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin