GZS: verjamemo v zamik uveljavitve novosti pri omrežnini

Čeprav akt, ki opredeljuje obračun omrežnine, velja poldrugo leto, je lahko gospodarstvo izračune, kaj bo pomenil novi sistem, ki naj bi začel veljati 1. julija letos, pripravilo šele od januarja letos. Tudi podjetja, ki imajo za to usposobljen kader, so imela težave pri pridobivanju podatkov, je danes na srečanju z novinarji v Ljubljani dejala generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal.

Poleg tega, je dodala, "minister in vlada ne bi prisluhnila, če bi bila zadovoljna z aktom", s katerim da se ne odgovarja na spremembi, do katerih je v EU prišlo pri obnovljivih virih energije, tako da bi bilo treba prilagoditi metodologijo.

Svet agencije za energijo naj bi po njenih besedah o morebitnem zamiku odločal v torek. "Morda bo agencija vztrajala pri svojem ..., ampak po mojem mnenju bi moral minister, če je takšno izjavo dal, pač poseči z zakonom," je dejala generalna direktorica GZS.

Aleksander Mervar, ELES: Višji stroški elektrike niso razlog za morebitno slabše poslovanje podjetij

Nominalne rasti stroškov za električno energijo največjih poslovnih odjemalcev, ki so priključeni na distribucijsko omrežje, so bile visoke, a glede na delež teh stroškov v prihodkih niso razlog morebitnega nižjega obsega poslovanja in slabših poslovnih izidov, je v analizi ugotovil direktor Elesa Aleksander Mervar.

Aleksander Mervar trdi, da izsledki analize pričajo o tem, da so izjave GZS o nevzdržnih stroških energentov in energije "v večini primerov izkrivljene in ne temeljijo na realnem stanju". Foto: STA Po izračunih direktorja sistemskega operaterja prenosnega in distribucijskega elektroenergetskega omrežja so stroški električne energije v prihodkih iz poslovanja največjih 56 porabnikov elektrike, priključenih na distribucijsko omrežje (v primerjavi niso vključene gospodarske družbe, ki so priključene na t. i. zaprte distribucijske sisteme, ki so priključeni na prenosno omrežje), leta 2021 1,48 odstotka, leta 2022 2,55 odstotka in leta 2023 po ocenah 2,8 odstotka.

Kot navaja v analizi, ki jo je medijem posredoval danes, je bila leta 2023 količinska poraba električne energije za 8,7 odstotka nižja kot leta 2022, stroški porabljene električne energije pa so bili nominalno nižji za 23,9 milijona oziroma nekaj manj kot šest odstotkov. Povprečni strošek na porabljeno megavatno uro (MWh) je bil leta 2023 204,86 evra, leta 2022 pa 200,39 evra.

"Če primerjam nominalne rasti, so deleži visoki, če analiziramo njihov vpliv na konkurenčno sposobnost teh analiziranih družb, pa zanemarljivi. Iz tega sledi, da za večino analiziranih družb višje cene električne energije niso razlog morebitnega nižjega obsega poslovanja in slabših poslovnih izidov," je zapisal Mervar.

Ocenjuje, da je razlog za morebitne slabše izide predvsem ohlajajoča se gospodarska rast držav, ki so največje uvoznice slovenskih izdelkov in storitev. "Nekateri od poslovnih subjektov, vključenih v analizo, so z izgubo poslovali že v letu 2021, ko so bile cene električne energije tako nizke, da se nobena investicija v nove proizvodnje vire, ki niso obnovljivi viri sonca in vetra, ni izplačala. Podobno stanje imamo tudi letos in bo po napovedih trajalo še do leta 2028," je dodal.

Ugotavlja, da so bile lani končne cene za negospodinjske odjemalce za 1,08 odstotka višje od povprečja EU ter za 4,88 odstotka nižje kot v Nemčiji, za 19,01 odstotka nižje od povprečja sosednjih držav in za 32,76 odstotka nižje kot na Madžarskem. Med državami EU je Slovenija v tej primerjavi na sredini lestvice.

Novice Agencija ne razmišlja o zamiku uvedbe novega sistema omrežnine

Gospodinjstva so imela medtem osmo najnižjo končno ceno električne energije v EU in tretjo najnižjo v primerjavi s sosednjimi državami za Hrvaško in Madžarsko. Primerjava končnih cen električne energije za gospodinjski odjem glede na BDP po standardu kupne moči je pokazala, da je imelo sedem držav z nižjim BDP kot Slovenija višje končne cene. "Ta primerjava pokaže, da smo imeli v Sloveniji šeste najnižje cene električne energije v EU," je ugotovil.

Cene za gospodinjske odjemalce so bile v EU za 48,5 odstotka višje, v Nemčiji za 113,3 odstotka višje, v sosednjih državah pa za 18,7 odstotka višje kot v Sloveniji. Cene za male poslovne odjemalce pa so bile v EU višje za 14 odstotkov, v Nemčiji za 24 odstotkov in v sosednjih državah v povprečju za 29 odstotkov. "Vse to je v večji meri rezultat vladnih ukrepov," pravi Mervar.

Analiziral je tudi višino omrežnine. Lani so imeli negospodinjski porabniki v Sloveniji drugo najnižjo, gospodinjski pa osmo najnižjo omrežnino v EU. Povprečna omrežnina za negospodinjske porabnike v EU je bila za 58 odstotkov višja, za gospodinjske pa 32 odstotkov višja kot v Sloveniji.

Po Mervarjevih besedah je nizka omrežnina v letu 2023 posledica ukrepov, ki so jih sprejeli v okviru krizne skupine, sprejem teh pa je omogočila dolgoletna politika družbe Eles glede dodeljevanja čezmejnih prenosnih zmogljivosti. "Odgovorni na družbi Eles so namreč s pogajanji dosegli rekordno visoke prihode na avkcijah za čezmejne prenosne kapacitete v letih 2022 in 2023, in sicer v višini 114 in 126 milijonov evrov, s katerimi je družba v preteklih letih pokrivala in še vedno pokriva stroške distribucij, s čimer omogoča, da ostaja omrežnina nespremenjena," je zapisal.

Dodal je, da je vlada hkrati decembra 2022 sprejela sklep o vplačilu 170 milijonov evrov kapitala v Eles, ki s temi sredstvi pokriva stroške izgub na elektroenergetskem omrežju in obenem ohranja nizke tarife za uporabo omrežja. Pri tem je opozoril, da "takšna omrežninska politika ne omogoča naložb v elektroenergetsko omrežje naše države, potrebnih za zeleni prehod".

Naghtigalova: Potrebujemo več časa

Poudarila je, da ne bi bilo pametno "potopiti gospodarstva". Strinja se, da so za zeleni prehod potrebne tudi spremembe pri omrežnini, a poudarja, da je potreben čas za prilagoditev. Spomnila je na izjave dobaviteljev električne energije, da do predvidnega datuma ne bodo mogli izvesti potrebnih testiranj.

Trendi Spremembe v obračunu omrežnin: kako bodo vplivale na stroške ogrevanja

V zbornici predlagajo, da se predvideni sistem spremeni, med drugim da bi bili namesto petih trije časovni bloki in da ne bi bilo razlike med zimsko in poletno sezono, da bi bile razlike med tarifnimi postavkami za posamezni blok višje, da se odjem prilagaja na tri ali štiri ure namesto na sedem ur, da je treba večjo težo nameniti omrežnini za energijo, kar poda višjo in hitrejšo finančno spodbudo za prilaganje odjema.

Kot pravijo, bi bilo treba najprej znižati tarifne postavke tako za moč kot za energijo v uporabniških skupinah, kjer je povišanje skokovito in nesorazmerno. Dodatno predlagajo, da se omrežnina za moč obračunava glede na dejansko realizirano moč brez kaznovanja preseganja določene obračunske moči.

Podjetja tarnajo nad stroški

Anketa, ki jo je GZS izvedla med svojimi člani, je med drugim pokazala, da bi novosti, kot so predvidene, pomenile veliko dodatno stroškovno obremenitev. Kot je povedala samostojna svetovalka v službi za okolje, podnebje in energijo pri GZS Andreja Čerče, bi se odjemalcem na srednji in visoki napetosti znižala omrežnina za moč, nesorazmerno pa bi se zvišala omrežnina za odjem, tudi za šestkrat.

V zbornici pravijo, da se podjetja lahko prilagodijo z vidika doseganja obračunske moči, se pa večinoma ne morejo z vidika prevzete energije, saj proizvodni procesi pri večini ne omogočajo prekinitev. Tako se na dnevni ravni ne bi mogli prilagajati časovnim blokom, tudi predvidena omrežnina v poletni sezoni pa ni toliko nižja, da bi občutno zmanjšala strošek omrežnine na letni ravni.

Novice Končno: preprosta razlaga omrežninskega akta in pettarifnega sistema

GZS navaja več kot štirikratno povečanje stroška omrežnine

Analize, kakšen delež končnih računov za elektriko predstavlja strošek omrežnine, na GZS niso izvedli. Generalna direktorica zbornice je navedla primer srednje velike livarne, pri kateri da bi se letni strošek omrežnine s sedanjih 170 tisoč evrov povečal na 760 tisoč evrov.

Agencija za energijo je prejšnji teden navedla, da omrežnina pri industrijskih odjemalcih na srednji napetosti predstavlja med sedmimi in 15 odstotki končnega stroška oskrbe z energijo, pri porabnikih na visoki napetosti pa med tremi in štirimi odstotki, zato da prenova obračuna omrežnine ne bi pomenila pomembnega vpliva na končni strošek oskrbe z elektriko.

Ministrstvo predlaga dveletni zamik

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je prejšnji teden agenciji za energijo predlagalo, da uvedbo novega sistema obračunavanja omrežnine prestavi za dve leti. Med razlogi je navedlo opozorila dobaviteljev elektrike, da bi bilo potrebno vsaj trimesečno testiranje vseh mogočih obračunov, česar pa do predvidenega datuma ne bodo mogli izvesti, ker še ni na voljo vseh podatkov. Poleg tega so predstavniki gospodarstva opozorili, da so se podjetja v zadnjih dveh letih soočala z visoko rastjo cen elektrike in da so že izkoristila možnosti optimizacije glede porabe, tako da bi jih obremenili še dodatni stroški z omrežnino. Kot tretji razlog pa ministrstvo navaja spremembe na trgu zaradi pospešenega razvoja OVE v EU, čemur bi bilo morda smiselno prilagoditi metodologijo.

V agenciji so se odzvali, da ne razmišljajo o novi prestavitvi uvedbe novega sistema. Ocenili so, da bi morali biti deležniki tudi z vidika informacijske podpore že dovolj dobro pripravljeni in da to ne sme ne sme biti več razlog za prestavitev.

Novice Podražitve omrežnin: z energetskim pogodbeništvom do nižjih stroškov

Novice Katere so največje nevarnosti, ki nas morda čakajo v prihodnji kurilni sezoni?