Sreda, 24. 5. 2023, 22.24
1 leto, 5 mesecev
Katere so največje nevarnosti, ki nas morda čakajo v prihodnji kurilni sezoni?
Kurilna sezona, ki je za nami, ni bila tako huda, kot so pričakovali najbolj črnogledi. A kaj nas čaka v prihodnji kurilni sezoni 2023/2024? Imajo prav tisti, ki opozarjajo, da bo hujša? Prvi mož Elesa Aleksander Mervar je prepričan, da gre pri teh napovedih zgolj za ugibanja, ker ni osnov, ki bi jih potrjevali. Ob tem pa opozarja, da lahko take črnoglede napovedi povzročijo umetno ustvarjeno psihozo, ki lahko potisne cene navzgor.
Vojna v Ukrajini, ki je izbruhnila februarja lani, je povzročila velik skok cen energentov. A največji strahovi glede oskrbe z energenti (ne primer velike težave v gospodarstvu zaradi pomanjkanja plina in mrzla stanovanja Evropejcev) se v pretekli kurilni sezoni niso uresničili.
Blaga zima preprečila najbolj črn scenarij?
Kot je za Siol.net pojasnil direktor Elesa Aleksander Mervar, je na neuresničitev teh črnih scenarijev najbolj vplivala izjemno blaga zima z visokimi povprečnimi temperaturami, posledica česar je bila nižja poraba plina. Vplivala je tudi ekstremno visoka cena plina, na kar so se predvsem industrijski porabniki odzvali z nižjo porabo, to pa je tudi vplivalo na njihov obseg proizvodnje.
Na tretjem mestu vplivov je bilo po Mervarjevem mnenju preusmeritev nabavnih tokov na tekoči zemeljski plin, ki ga je bilo relativno dovolj tudi zaradi nižje porabe na Kitajskem. Na četrto mesto vplivov pa direktor Elesa uvršča sprejete varčevalne ukrepe na ravni EU.
Vpliv vladne regulacije cen energentov
Direktor Energetike Ljubljana Samo Lozej je za Siol.net povedal, da najbolj črni scenariji niso postali resničnost tudi zaradi vladne regulacije cen plina in elektrike ter njene obljube, da bo vračala razliko med povprečno nabavno in regulirano ceno. To se tudi uresničuje, sicer z veliko zamudo na strani države, pravi Lozej.
Direktor Energetika Ljubljana Samo Lozej opozarja, da lahko cene energentov na borzi poletijo, če se na primer zgodi geopolitično kakšen zelo nepredvidljiv dogodek.
Kaj pa Mervar in Lozej pravita glede napovedi, da bo prihodnja kurilna sezona 2023/2024 hujša od pravkar končane? Mervar meni, da gre pri teh napovedih zgolj za ugibanja, saj ni nekih osnov, ki bi jih potrjevale. "Lahko pa take napovedi povzročijo umetno ustvarjeno psihozo, ki lahko potisne cene navzgor," še opozarja.
Kaj nas čaka v kurilni sezoni 2023/2024
Na vprašanje, kaj nas čaka na področju oskrbe s plinom oziroma energetike do konca leta oziroma v kurilni sezoni 2023/2024, Mervar odgovarja, da nas po trenutno razpoložljivih podatkih in ocenah čaka normalno stanje s precej nižjimi cenami, kot so bile v zadnjem četrtletju lanskega leta.
Lozej pravi, da bodo cene energentov regulirane do konca leta. Lahko se pri tem kaj spremeni, a bo o tem odločala država oziroma vlada. "Kar zadeva toploto oziroma vročevod, je tukaj agencija za energijo tista, ki nam določi oziroma odobri ceno toplote. Smo v izračunih pri cenah energentov, kaj naj bi to pomenilo za naslednjo kurilno sezono. Za zdaj je cena fiksna, takšna je od lanske jeseni, od takrat je nismo nič dvignili. Verjetno bo pri tej ceni nekaj popravkov za letošnjo sezono, izračuni o tej ceni so v teku."
Cene energentov v prihodnje
Pri plinu in elektriki ostaja tako, kot je zdaj, pojasnjuje Lozej. "Regulacija velja do konca leta, cene so takšne, kot so regulirane, razen če se vlada ne bo premislila. Cene plina na borzi so sicer zdaj pod regulirano ceno. Zdaj berem po medijih, češ borzna cena je po megavatu padla na 30 evrov, regulirana pa je tam okoli 73 evrov, zato ni več smotrno, da velja regulirana cena. Načeloma se lahko tako pogovarjamo o tem. A vedeti je treba, da borzna cena ni cena plina, po kateri dobimo plin v Slovenijo. Tukaj je treba prišteti še druge stroške, med njimi so stroški prenosa. Če je borzna cena na primer 30 evrov, mi dobimo plin v Slovenijo za od 40 do 45 evrov."
Direktor Elesa Aleksander Mervar poudarja, da Slovenija ves plin za svoje potrebe uvaža. Kakšen bo položaj na področju plina v prihodnosti pri nas, je torej odvisno od tega, kaj se bo na plinskem področju dogajalo v preostalih državah EU.
Cene zemeljskega plina in elektrike torej na borzah padajo. Kaj pa bo v prihodnje? Bodo morda tik pred in med prihodnjo kurilno sezono cene spet poskočile? Mervar pravi: "Trend gibanja cen terminskih produktov za električno energijo je negativen. Ocenjujem, da bodo cene električne energije leta 2024 med 130 in 150 evri za megavat."
Največje nevarnosti pred novo kurilno sezono
Katere pa so morebitne največje nevarnosti, ki nas morda čakajo v kurilni sezoni 2023/2024? "Ekstremno mrzla zima, nepričakovana zaostritev vojne v Ukrajini in popolna prekinitev dobav ruskega plina, povečana gospodarska rast v Aziji ter motene oziroma omejene dobave utekočinjenega zemeljskega plina," odgovarja direktor Elesa.
Tudi Lozej opozarja, da lahko cene energentov na borzi poletijo, če se na primer zgodi geopolitično kakšen zelo nepredvidljiv dogodek. "Recimo, da se kaj zgodi v Zaporožju. Včeraj je bila tamkajšnja jedrska elektrarna spet brez napajanja. Če se tam kaj zgodi, je to katastrofa z nepredvidljivimi posledicami za Evropo in tudi ves svet. Vse je torej odvisno od geopolitične zgodbe. Če se položaj v Ukrajini še ne bo bolj zaostril, kot je zaostren zdaj, potem bo stanje ostalo še naprej isto."
Dvig cen pred zimo
"Pred zimo se bodo cene dvignile, ker bodo pričakovanja višja. Veliko pa bo odvisno od zime. Vedeti moramo, da je bila letošnja zima druga najtoplejša in so bili pritiski zime dosti manjši in tudi poraba energije je bila zato dosti manjša. V energetiki je veliko odvisno od zunanjih temperatur. Če je mraz, vsi prej zakurijo," še pravi Lozej.
Kakšne bodo cene energentov v prihodnosti, je v veliki meri povezano z nadaljnjim potekom vojne v Ukrajini.
Je Slovenija dobro pripravljena na naslednjo kurilno sezono? Nas lahko kaj preseneti? Mervar pojasnjuje, da Slovenija ves plin za svoje potrebe uvaža. Kakšno bo stanje pri nas, bo torej odvisno od stanja v preostalih državah EU.
Kako se Eles pripravlja na prihodnje mesece
Mervar še pravi, da se Eles na prihodnje mesece pripravlja tako, da je že od lanskega septembra sprejel vrsto ukrepov. Ti ukrepi gredo v smeri, kako se odzvati za primer pomanjkanja električne energije, kako izvajati morebitne redukcije in kako zagotoviti napajanje prednostnih odjemalcev. Skupaj z distribucijami so izvedli več t. i. suhih testov. Z izvedbo investicije v čezmejni prenosni daljnovod Cirkovce–Pince so tudi bistveno povečali možnosti uvoza električne energije. Termične kapacitete so tako 4,5-krat večje, kot znaša konična poraba v naši državi.
Lozej pa je povedal, da Energetika Ljubljana v celoti sicer še ni nabavila plina za naslednjo kurilno sezono, a je v glavnem že nabavljen. To velja za njihove odjemalce, katerih potrebe pokrivajo. Lozej tudi računa, da bo s to ogrevalno sezono začela delovati nova plinska elektrarna-toplarna.
Geoplin in tuji dobavitelji
"Plin bo zagotovljen, pogodbe sicer še niso podpisane. Trenutno ni težav s tem, večji del se dogovarjamo z Geoplinom, drugo pa s tujimi dobavitelji, ki so se več ali manj vrnili na trg," je še povedal prvi mož Energetike Ljubljana.