Četrtek, 3. 11. 2022, 15.42
1 leto, 5 mesecev
Gregorčič za prihodnje dni napovedal ohladitev, nato pa ...
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
2
"V zadnjih desetletjih je tako, da je toplih obdobij vse več, hladnih pa vse manj," izpostavlja meteorolog Brane Gregorčič.
"V tem letnem času neposrednih negativnih posledic visokih temperatur ne vidimo. Ta toplota zdaj že popušča in v prihodnjih dneh bo še nekoliko hladneje. Ni pa to napoved neke zgodnje zime, kajti temperature bodo tudi v prihodnjem tednu še vedno večinoma nad povprečjem ali pa blizu povprečja, kar pomeni čez dan nekje med 10 in 15 stopinjami Celzija," je o rekordno visokih oktobrskih in novembrskih temperaturah ter napovedih za prihajajoče dni povedal meteorolog Brane Gregorčič.
"September je v drugi polovici meseca prinesel precej dežja in takrat je bilo tudi kar hladno, tako da se je marsikje že začelo kuriti. Potem pa je oktober prinesel nadpovprečne temperature, ki so bile še posebej izstopajoče ob koncu meseca in so se zavlekle še v prve dni novembra, vendar zdaj ta toplota že popušča in v prihodnjih dneh bo še nekoliko hladneje," je trenutno vremensko stanje opisal dežurni prognostik pri agenciji za okolje Brane Gregorčič.
Pozitivne plati tople jeseni so večje kot negativne
Kot pravi, visoke temperature v tem času vplivajo predvsem na naše počutje in prihranke pri kurjavi: "To je verjetno najbolj neposreden vpliv, ki je letos še posebej zaželen, torej da za ogrevanje prostorov ni treba pretirano trošiti energije." Meni, da so bili ljudje s takšnim vremenom zadovoljni, saj so lahko izvajali veliko aktivnosti na prostem, nekateri so celo plavali v morju.
"Oktobra še nikoli ni zime, tako da za zimske športe pogojev pri nas ni, tudi večji del novembra je ponavadi še jesen. Res pa je, da smo v drugi polovici novembra že kdaj imeli sneg do nižin, ampak bolj izjemoma. Glede na to, da se je temperatura, ne samo v Sloveniji, ampak tudi na območju Alp in v precejšnem delu Evrope, v zadnjem desetletju v povprečju dvignila za okoli dve stopinji, to pomeni, da je verjetnost hladnih obdobij postala manjša, verjetnost toplih pa se je povečala. Mislim, da jesenska toplota neke škode v naravi ne povzroča. Meteorologi sicer nismo strokovnjaki za živa bitja, ampak pozitivne plati tople jeseni so morda večje kot negativne," je dodal.
Na številnih merilnih mestih po Sloveniji od sredine 20. stoletja novembra še ni bilo tako toplo kot danes popoldne. Ponekod je bil prejšnji 🌡️ rekord presežen za več kot stopinjo Celzija. pic.twitter.com/BA08B05M5A
— ARSO vreme (@meteoSI) November 1, 2022
Tako visoke temperature na dolgi rok ne pomenijo nič
Opozoril je še, da tako visoke temperature na dolgi rok ne pomenijo nič: "Seveda so stilacije nad Evropo mogoče v obe smeri, se pravi, tako kot smo zdaj dobili afriški zrak, lahko že čez nekaj tednov dobimo kakšno pošiljko polarnega zraka, ampak neke neposredne vzročne povezanosti, torej če je zdaj toplo, bo čez tri tedne hladno, ni. Lahko, da bo, lahko pa bo šele čez dva meseca ali pa resnega prodora mrzle zračne mase še dolgo ne bo. Tega se žal ne da oceniti z veliko gotovostjo."
Napovedi, ki jih imajo, sicer kažejo na to, da se bo temperaturna anomalija, ki je zdaj še vedno nekoliko pozitivna, počasi zmanjševala in nekje do konca novembra oziroma v začetku decembra bi lahko pričakovali temperature blizu dolgoletnim povprečnim vrednostim. Takšne so trenutne projekcije, iz izkušenj pa vedo, "da se vse napovedi, ki so časovno oddaljene več kot dva tedna, lahko tudi zelo hitro spremenijo".
Najtoplejši oktober v zgodovini meritev zabeležili tudi v Avstriji
Kot vzrok za tako visoke temperature v tem letnem času je navedel "prodor toplega zraka iz severne Afrike, ki je prišel prek Sredozemlja do Španije, južne Evrope, Francije, območja Alp, tudi našega območja in malce severno od Alp, tako da tukaj nismo bili osamljeni". Najtoplejši oktober v zgodovini meritev so namreč zabeležili tudi v sosednji Avstriji.
"V zadnjih desetletjih je tako, da je toplih obdobij vse več, hladnih pa vse manj. Torej prodorov polarnih zračnih mas je vse manj, pa tudi manj izraziti so," je dodal. V zadnjih desetletjih se je povprečna temperatura pri nas (in nasploh v večjem delu Evrope) v vseh letnih časih dvignila že za okoli dve stopinji Celzija. Kot so na Arsu zapisali v Poročilu o okolju v Republiki Sloveniji za leto 2022, se temperatura v Sloveniji viša hitreje od svetovnega povprečja, podnebne projekcije pa nakazujejo, da se bo segrevanje ozračja še nadaljevalo. "Posledice se bodo odražale v višanju gladine morja, višanju koncentracije toplogrednih plinov v ozračju ter ekstremnih vremenskih in podnebnih dogodkih (poplave, suše, toča, močan veter), ki bodo vplivali na kakovost našega življenja," so zapisali.
Marsikje presegli temperaturne rekorde
Oktobra smo v Sloveniji marsikje izmerili najvišje temperature v zgodovini meritev, le v Prekmurju in delu Štajerske je bil nekoliko toplejši oktober 2001, podobno toplo pa je bilo tudi leta 1966. Na številnih merilnih mestih po Sloveniji od sredine 20. stoletja novembra še ni bilo tako toplo kot v torek popoldne. Ponekod je bil prejšnji temperaturni rekord presežen za več kot stopinjo Celzija.
Temperaturni rekord so tako med drugim presegli v Novem mestu, Mariboru, Slovenskih Konjicah, Celju in za Bežigradom v Ljubljani.
Kakšen je bil mesec oktober?
— ARSO vreme (@meteoSI) November 3, 2022
➡ močno nadpovprečno topel - najtoplejši oktober doslej
➡ močno podpovprečno namočen
➡ nadpovprečno osončen
Več na: 👇
🔗https://t.co/MsXCqbqOI4 pic.twitter.com/ONnkLBkpPZ
Evropa se segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja
Kot smo že poročali, je v sredo Svetovna meteorološka organizacija (WMO) v okviru ZN predstavila poročilo, v katerem so ugotovili, da so se v zadnjih treh desetletjih temperature v Evropi zvišale kar dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, kar je najhitreje od vseh celin na svetu. V 30 letih se je povprečna temperatura v Evropi dvignila za približno 1,5 stopinje Celzija. Temperature v Evropi naj bi se še naprej zviševale hitreje kot v drugih delih sveta, opozarja WMO.
2