Janez Janša
Robert Golob
Ponedeljek, 15. 9. 2025, 4.00
19 ur, 46 minut
Golob: Sem liberalec, verjamem v odprto družbo in vladavino prava
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,29
Premier Robert Golob je v intervjuju za španski časnik La Voz de Galicia poudaril, da bodo prihodnje leto volivci odločali med nadaljevanjem dela koalicije in morebitno vrnitvijo skrajne desnice.
Premier Robert Golob je v intervjuju za španski časnik La Voz de Galicia dejal, da bodo volivci prihodnje leto odločali med nadaljevanjem dela sedanje koalicije in morebitno vrnitvijo skrajne desnice, ki jo vodi Janez Janša. Opozoril je na nevarnosti populizma, ki se krepi po svetu, hkrati pa izrazil prepričanje, da lahko Slovenija ostane med državami, kjer prevladuje liberalna leva sredina. Kot eno ključnih sporočil mednarodni javnosti je izpostavil razmere na Bližnjem vzhodu: "Če v Gazi ne storimo ničesar, dopuščamo pokol," je dejal ter dodal, da mora Evropska unija uporabiti vse razpoložljive vzvode za pritisk na izraelsko vlado Benjamina Netanjahuja.
Premier je priznal, da ob prevzemu funkcije ni imel veliko političnih izkušenj, a se je učil iz vsake situacije: "Vsako leto sem bolj zadovoljen," je uvodoma dejal. Ob začetku mandata je napovedal, da bodo za izvedbo potrebnih reform potrebna dva mandata: "Prvi za postavitev regulatornega okvira, drugi za njihovo polno uresničitev. Krepimo socialno državo, javno zdravstvo in pokojninski sistem. Te poteze niso popularne, a vem, da bodo dolgoročno okrepile državo. Tukaj sem zato, ker verjamem, da je to, kar delamo, najboljše. Rad imam svoje otroke in želim, da živijo v boljši državi. Če se skrajna desnica vrne s sladkimi obljubami, ki jih ne bo držala, bo vse to propadlo."
Golob je opozoril, da EU ne sme molčati ob dogajanju v Gazi ter da je potrebno uporabiti vse razpoložljive vzvode za pritisk na izraelsko vlado Benjamina Netanjahuja.
Vrnitev Janševega tabora?
Kot je povedal, bo prihodnje leto odločilno. Slovenci bodo volili med ohranitvijo smeri koalicije ali vrnitvijo Janševega tabora. "V Sloveniji nimamo močne sredinske desnice. Zato je Janševa skrajna desnica zelo močna. Je populist, ki je bil trikrat premier, a se je vsakič končalo s katastrofo – tako pri človekovih pravicah kot pri javnem dolgu. Ne verjamem, da si Slovenija zasluži, da bi bil četrtič premier," je povedal.
Golob: Drugi najbolj zadovoljni v Evropi, med desetimi najvarnejšimi na svetu
Na vprašanje o tem, zakaj vlada ob dobrih gospodarskih kazalcih nima večje priljubljenosti, je izpostavil paradoks: "Slovenci smo drugi najbolj zadovoljni v Evropi s svojim življenjem, smo med desetimi najvarnejšimi državami na svetu, a vendar mislijo, da nam ne gre dobro. Mi nismo populisti: ne obljubljamo, ampak dostavljamo rezultate. Verjamem, da bodo ljudje to prepoznali in glasovali za liberalno sredino, saj je to v DNK Slovencev - želimo si biti zadovoljna, varna država in imeti politiko nekoliko v ozadju." Kot primer je navedel španskega premierja Pedra Sáncheza, ki mu je uspelo podaljšati mandat kljub številnim notranjim in zunanjim nasprotovanjem.
Golob verjame, da se globalno soočamo z nevarnim trendom: "Strašljivo je, kako skrajna desnica napreduje po svetu in kako avtokrati pridobivajo moč ter priljubljenost v velesilah. Soočeni smo z vzponom populizma, a namesto da bi tarnali, moramo vztrajati pri svojih prepričanjih in prepričati ljudi. Sem optimist."
Netanjahu izvaja načrt iztrebljanja
Golob je v intervjuju nadaljeval, da dejanja izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja od oktobra 2023 pomenijo zločin, ki nima nobene zveze z legitimno obrambo, temveč jasen načrt iztrebljanja in izseljevanja prebivalstva iz Gaze. "Če ne storimo ničesar, kot to počnejo nekateri naši partnerji, dopuščamo, da se to dogaja. Zato moramo biti čim glasnejši," je dejal.
Dodal je, da ob Sloveniji podobno stališče zagovarjajo tudi Španija in Irska, v prihodnje pa pričakuje, da bodo Palestino priznale še Francija, Belgija in Združeno kraljestvo. Netanjahu po njegovem mnenju s svojimi potezami hiti, ker ve, da bo zunanji pritisk vedno večji. Posebej ga je razveselil govor predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, saj je bilo to prvič, da je Komisija predlagala in Evropski parlament potrdil delno zamrznitev pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom. "EU je glavni trgovinski partner Izraela in uporabiti moramo vse vzvode, ki jih imamo, da pritisnemo nanj," je poudaril.
Embargo kot signal in preprečitev tranzita orožja
Slovenija je uvedla embargo na uvoz, izvoz in tranzit orožja z Izraelom, pri čemer je premier izpostavil dva cilja: "Prvič, postaviti zgled, da nam sledijo tudi druge države. Ponosno povem, da je Španija storila enako, saj ima na tem področju veliko večji vpliv kot mi. Predstavljajte si, da bi to storila celotna Evropska unija – to bi bil hud udarec za Netanjahuja. Drugič, neposredni cilj je tranzit. Luka Koper se uporablja za vse vrste blaga, tudi orožje. Če bi vse sredozemske luke uvedle enako prepoved, nobena ladja z orožjem ne bi več dosegla Izraela."
Jasno sporočilo ob zgodovinsko dobrih odnosih z Izraelom
Ob tem je spomnil, da ima Slovenija zgodovinsko dobre odnose z Izraelom, a da je treba stvari povedati jasno: "Želim si, da bodo naši odnosi v prihodnje boljši kot kadarkoli. A ne moremo molčati, ko se dogaja zločin."
Samoodločba in priznanje Palestine
Slovenija je po Golobovih besedah mlada država z liberalnim duhom, kar jo dela bolj občutljivo za narode, ki se borijo za samoodločbo. "Izrael je bil ena prvih držav, ki je priznala Slovenijo. Tudi Palestina nas je priznala pred tridesetimi leti. Toliko časa pa je trajalo, da smo enako storili mi. Verjamemo v pravico do samoodločbe, a vedno po demokratični poti, nikoli s silo," je povedal.
Camino kot osebna vez z Galicijo
Na osebni ravni se je dotaknil tudi Galicije. Povedal je, da Slovenke in Slovenci vse pogosteje hodijo na romarsko pot Camino de Santiago in da se na njo odpravlja tudi njegova hči. "Galicijo vidimo kot varen in prijeten del Španije, tako kot Slovenijo," je dodal.
Golob: Iz gospodarstva v politiko
Golob je povedal, da politika nikoli ni bila njegova pot: "Bil sem univerzitetni profesor, nato petnajst let vodil energetsko podjetje. Šele pred nekaj leti sem vstopil v politiko. Vse te izkušnje me delajo odprtega človeka," je dejal. Ob tem je primerjal delo v zasebnem sektorju in politiki: "V podjetju je en cilj, vsi ga zasledujejo. V politiki pa je veliko različnih interesov in pogosto je potrebno sklepati kompromise, tudi proti svojim idejam. To je bistveno težje delo kot katerokoli drugo."
Opredelil se je tudi kot liberalec: "Ne želim vsiljevati svojih vrednot in prepričanj o demokraciji, odprti družbi in vladavini prava drugim, raje razpravljam s tistimi, ki jih delijo. In trudim se živeti po teh vrednotah v javnem in zasebnem življenju."
Sreča v osebnem življenju kot sporočilo javnosti
V zadnjem delu intervjuja je poudaril, da bo prva polovica prihodnjega leta namenjena volitvam, osebno pa je v zelo srečnem obdobju. "Pred tednom dni sem se poročil. Verjamem v moč ljubezni in želim vsem, da najdejo svojo ljubezen ali smisel v življenju ter da so čim bolj srečni. Če to dosežejo, bo čas dobro porabljen."
