Četrtek, 11. 9. 2025, 20.44
2 tedna, 6 dni
Bližnji vzhod
Netanjahu zagotovil, da palestinske države ne bo: Ta kraj pripada le nam

"Zaščitili bomo svojo dediščino, svojo zemljo in svojo varnost ... Prebivalstvo tega mesta bomo podvojili," je Netanjahu povedal na slovesnosti v izraelskem naselju Male Adumim, ki leži na zasedenem Zahodnem bregu, približno sedem kilometrov vzhodno od Jeruzalema.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je danes dejal, da bo Izrael "izpolnil obljubo, da palestinske države ne bo", poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Ta kraj pripada le nam," je še dejal na dogodku na zasedenem Zahodnem bregu blizu Jeruzalema, kjer Izrael načrtuje širitev nezakonitih judovskih naselbin.
20.40 Netanjahu zagotovil, da palestinske države ne bo
14.55 Evropski parlament poziva k pomoči Gazi in ukrepom EU
11.15 WHO bo kljub ukazu Izraela o evakuaciji ostal v mestu Gaza
7.15 Netanjahu poziva Katar k izgonu Hamasa, Doha to vidi kot grožnjo
20.40 Netanjahu zagotovil, da palestinske države ne bo
"Zaščitili bomo svojo dediščino, svojo zemljo in svojo varnost ... Prebivalstvo tega mesta bomo podvojili," je Netanjahu povedal na slovesnosti v izraelskem naselju Male Adumim, ki leži na zasedenem Zahodnem bregu, približno sedem kilometrov vzhodno od Jeruzalema.
Izraelske oblasti na tem območju načrtujejo gradnjo okrog 3.400 novih domov in širitev spornih naselbin, ki so po mednarodnem pravu nezakonite.
Projekt, znan pod imenom E1, je bil zaradi mednarodnega nasprotovanja desetletja zamrznjen.
Izraelski skrajno desničarski finančni minister Bezalel Smotrič je avgusta zagrozil s priključitvijo Zahodnega brega v primeru priznanj Palestine – več držav je napovedalo, da bodo to storile ta mesec na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov.
Načrt, ki ga je predstavil Smotrič, je naletel na številne obsodbe v mednarodni skupnosti, vključno z Združenimi narodi in Evropsko unijo.
EU je takrat pozvala Izrael, naj se odpove načrtom za gradnjo več tisoč novih domov na zasedenem Zahodnem bregu, ki bi odrezala Vzhodni Jeruzalem od preostalega Zahodnega brega in s tem znatno ovirala njegovo ozemeljsko povezanost ter načrte za palestinsko državo.
Izrael nezakonito zaseda Zahodni breg od leta 1967, vzhodni Jeruzalem pa si je prav tako enostransko priključil. Tamkajšnji Palestinci so še posebej po začetku agresije v Gazi deležni nasilja izraelske vojske in naseljencev. Izrael ob tem po prepričanju številnih mednarodnih človekoljubnih organizacij in strokovnjakov ZN na tem območju vodi politiko apartheida.
14.55 Evropski parlament poziva k pomoči Gazi in ukrepom EU
Evropski parlament je danes sprejel resolucijo o Gazi, v kateri je obsodil humanitarno katastrofo in izraelsko blokado pomoči v palestinski enklavi. Poslanci so v resoluciji, ki so jo potrdili z večino glasov, pozvali tudi k nujnim ukrepom EU in k sankcijam proti skrajno desnim izraelskim ministrom.
Parlament je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi katastrofalnih humanitarnih razmer v Gazi in pozval k nujnim ukrepom EU. Poslanci so v resoluciji, sprejeti na plenarnem zasedanju v Strasbourgu, ostro obsodili izraelsko vlado glede oviranja dostave humanitarne pomoči, ki povzroča lakoto na severu Gaze, in pozvali k odprtju vseh ustreznih mejnih prehodov.
Pozvali so tudi k nujni ponovni vzpostavitvi polnega mandata in financiranja agencije ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA). Obenem nasprotujejo trenutnemu sistemu razdeljevanja pomoči, ki poteka pod okriljem ameriško-izraelske Humanitarne fundacije za Gazo (GHF), katere delovanje je za mnoge sporno.
Parlament ob tem poudarja, da pravica Izraela do obrambe ne more upravičiti neselektivnih vojaških akcij v Gazi, in izraža zaskrbljenost zaradi nadaljevanja vojaških operacij v Gazi, hkrati pa obsoja palestinsko islamistično gibanje Hamas, ker civiliste uporablja kot živi ščit.
Poslanci zahtevajo tudi takojšnje in trajno premirje ter takojšnjo in brezpogojno izpustitev vseh izraelskih talcev, ki jih zadržujejo v Gazi.
Resolucija podpira odločitev predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da Komisija začasno ustavi dvostransko finančno podporo EU Izraelu in predlaga začasno prekinitev trgovinskega dela pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom. To je sicer von der Leyen v sredo napovedala v govoru o stanju v EU v Evropskem parlamentu.
Parlament prav tako podpira sankcije EU proti nasilnim izraelskim naseljencem in aktivistom na zasedenem Zahodnem bregu in v vzhodnem Jeruzalemu ter poziva k sankcijam proti skrajno desnima izraelskima ministroma Bezalelu Smotriču in Itamarju Ben-Gviru.
Parlament v resoluciji poziva vse institucije EU in države članice, naj sprejmejo diplomatske ukrepe za zagotovitev zavezanosti rešitvi dveh držav, da bi dosegli napredek pred septembrskim zasedanjem Generalne skupščine Združenih narodov.
"Države članice bi morale razmisliti o priznanju palestinske države, da bi se uresničila rešitev dveh držav," še poziva resolucija, ki je bila sprejeta z glasovi 305 poslancev, 151 jih je glasovalo proti, 122 pa se jih je glasovanja vzdržalo, navaja sporočilo Evropskega parlamenta.
11.15 WHO bo kljub ukazu Izraela o evakuaciji ostal v mestu Gaza
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je danes sporočila, da bo skupaj s partnerskimi skupinami ostala v mestu Gaza kljub ukazu izraelske vojske o takojšnji evakuaciji pred načrtovano ofenzivo za popolno zasedbo tega največjega mesta v palestinski enklavi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus je v objavi na omrežju X civilistom v Gazi sporočil, da "WHO in njeni partnerji ostajajo v mestu Gaza".
Izrazil je zgroženost WHO nad zadnjim ukazom izraelske vojske o evakuaciji, v katerem je zahtevala, da se milijon prebivalcev iz Gaze preseli v tako imenovano "humanitarno območje" na jugu enklave, ki ga je določil Izrael.
Izpostavil je, da to ni izvedljivo, saj na tem območju nimajo prostora in zmogljivosti za oskrbo niti tistih ljudi, ki so že tam. Opozoril je tudi, da je polovica še delujočih bolnišnic v palestinski enklavi v mestu Gaza in da si že tako okrnjen zdravstveni sistem ne more privoščiti izgube dodatnih bolnišnic.
Mednarodno skupnost je pozval k ukrepanju, med drugim s takojšnjim premirjem, izpustitvijo talcev in arbitrarno pridržanih ter zagotovitvijo zaščite zdravstvene oskrbe, humanitarnih delavcev in civilistov v palestinski enklavi. "To katastrofo je povzročil človek in zanjo smo vsi odgovorni," je še izpostavil Tedros Adhanom Ghebreyesus.
Po okrepitvi napadov na mesto Gaza je izraelska vojska v torek prvič odredila evakuacijo celotnega mesta, potem ko jo je pred tem ukazala samo za določena območja. Mesto Gaza je najgosteje naseljeno območje v palestinski enklavi, v katerem živi okoli milijon prebivalcev. Okoli sto tisoč jih je že zapustilo mesto.
Vojska je ob tem opozorila, da bo v boju proti palestinskemu islamističnemu gibanju Hamas na območju mesta Gaza začela izvajati operacije z veliko silo. Prebivalce Gaze je pozvala, naj se odpravijo proti območju Al Mavasi na jugu enklave, ki ga je Izrael označil za humanitarno območje.
K odhodu iz Gaze je prebivalce v ponedeljek pozval že izraelski premier Benjamin Netanjahu. Ob tem je obljubil okrepitev napadov, potem ko sta v ponedeljek zjutraj na severu Jeruzalema dva Palestinca na avtobusni postaji ubila najmanj šest ljudi.
7.15 Netanjahu poziva Katar k izgonu Hamasa, Doha to vidi kot grožnjo
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je po izraelskih napadih na predstavništvo Hamasa v Dohi Katar v sredo pozval, naj predstavnike palestinskega gibanja izžene iz države, v nasprotnem primeru pa zagrozil z novimi ukrepi. Katar je to zavrnil kot grožnjo, priznal pa tudi, da ponovno ocenjuje svojo vlogo v posredovanju za končanje vojne v Gazi.
"Katarju in vsem narodom, ki gostijo teroriste, sporočam: ali jih izženite ali pa privedite pred sodišče," je v sredo dejal Netanjahu. "Ker če jih vi ne boste, jih bomo mi," je dodal, potem ko je že izraelski obrabni minister Izrael Kac malo pred tem zagotovil, da bo Izrael "ukrepal proti sovražnikom povsod".
Katarsko zunanje ministrstvo je v odzivu obsodilo njegove izjave. V njih je prepoznalo "izrecno grožnjo prihodnjih kršitev državne suverenosti" in jih zavrnilo kot sramoten poskus opravičevanja strahopetnega napada Izraela na katarsko prestolnico v torek, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Hamas pa je danes sporočil, da je bil namen izraelskega napada na pogajalce v Dohi uničenje možnosti za pogajanja o prekinitvi ognja v Gazi.
"Ta zločin je bil atentat na celoten pogajalski proces," je na današnji novinarski konferenci dejal predstavnik palestinskega gibanja Favzi Barhum. Ob tem je označil ZDA za sostorilce pri napadu.
Izrael je v torek v nepričakovanem napadu na Doho zadel poslopje Hamasa in pri tem ubil šest ljudi, a nobenega višjega predstavnika gibanja. Napad je bil deležen mednarodnih obsodb. Kritični so bili celo v ZDA, trdni zaveznici Izraela, katere predsednik Donald Trump je odločno zavrnil kakršnokoli sodelovanje pri odločitvi.
Potem ko je Katar sprva zatrdil, da kljub izraelskemu napadu ostaja posrednik v pogajanjih, je katarski premier Mohamed bin Abdulrahman Al Tani v sredo dejal, da to ponovno ocenjujejo. "Razmišljal sem, tudi glede na dogodke v zadnjih nekaj tednih, da Netanjahu samo zapravlja naš čas," je po poročanju STA dodal za CNN.