Golob: Lokaciji za azilna domova je predlagala policija

Poslanec SDS Andrej Kosi je na predsednika vlade naslovil vprašanje v zvezi z varnostnimi posledicami vladnega sklepa o organiziranju izpostav azilnega doma.

Lokaciji za azilna domova sta začasni

"Vprašanje nezakonitih migracij je tema, ki zadnja leta pretresa vso Evropo. To vprašanje se je po epidemiji covid-19 posebej zaostrilo. Danes so po narodnosti najštevilčnejši migranti iz Afganistana in Sirije. Voditelji se pogovarjamo, kako lahko omejimo dotok nezakonitih migracij. Ta protest danes je dokaz, da se žarišča še dodatno razplamtevajo. Naša dolžnost je, da se ta pretok dogaja s čim manj vplivov na lokalno prebivalstvo. Zato smo lani uvedli pregled meje. Istočasno je policija povečala svojo prisotnost v občini Brežice. Policija migrante prestreže takoj po prečkanju meje. Po sprejetju v azilni center jih ne bodo več vozili po državi," je dejal Golob. 

Spregovoril je tudi o lokacijah za nova azilna domova na Obrežju in Središču ob Dravi. "Lokaciji je predlagala policija, vlada jih je samo potrdila. Dajmo jih registrirati tam, kjer jih zajamemo. Iskali smo lokacijo, kjer ima država lastništvo. Ti lokaciji imata začasni in prehodni značaj. S kapacitetami v azilnih domovih se trenutno lahko shaja. Težave so v poletnih mesecih, ko je prehodov več. Takrat bi uporabili navedeni lokaciji," je še dejal Golob. 

"Ko pridejo k nam, moramo poskrbeti, da ne tavajo po državi, ampak da jih zajamemo na točki, kjer v državo vstopajo, in jih tam ustrezno oskrbimo," je sklenil odgovor na prvo vprašanje. 

Vprašanje nakupa sodne stavbe razčiščujejo 

Kosijev strankarski kolega Žan Mahnič je premierja spraševal o aktivnostih na področju odkrivanja in pregona korupcije, bančnega ter gospodarskega kriminala z mednarodnim elementom.

"Tudi danes je poslanec navedel toliko laži, da jih ne morem ponoviti za njim. Vprašanje nakupa sodne stavbe razčiščujemo na vseh področjih. Gre za prvi primer, ko smo se na vladi odločili, da ga bomo razčistili. Ta vlada bo naredila vse, da bomo takrat, ko se bo zgodil kakršenkoli odklon, to razrešili in ukrepali," je odgovoril Golob. 

"V tem se razlikujemo od vas, ... ko pride do neprimernih praks, jih razčistimo, tudi v javnosti, tudi v parlamentu," je Golob dejal opozicijskemu poslancu. Dodal je, da so bili v primer vpleteni tako vidni pripadniki stranke SDS kot tudi nekateri pripadniki stranke SD, ki so vmes odstopili.

Dodal je, da je bilo podobnih dejanj v letih 2020 in 2021 toliko, da jih ne bi uspel našteti. Zato morda res velja načelo, naj vsak najprej pomete pred svojim pragom in se potem vpraša, o čem govori, je dejal.

Glede računa v eni od romunskih bank pa je spomnil, da je na to vprašanje odgovarjal že večkrat. Prijava na romunsko tožilstvo je bila podana že pred časom, je dejal in dodal, da na izsledke še čaka. Opozoril je, da na tamkajšnje postopke ne more vplivati, kot možno pojasnilo, da primer še ni rešen, pa ponudil, da je romunsko tožilstvo malo bolj počasno ali pa se mu primer ne zdi pomemben.

Horvat je spraševal v zvezi s problematiko neznanja slovenščine v OŠ

Premier Golob je v odgovoru na poslansko vprašanje Jožefa Horvata (NSi), kako bo ukrepal, da učenci priseljenci izboljšajo znanje slovenščine, spomnil, da to področje naslavlja novelirani zakon o osnovni šoli, ki ga je DZ že sprejel. Poudaril je, da Slovenija potrebuje tujo delovno silo, ki pa jo je treba čim bolje integrirati v družbo.

Golob je v odgovoru na poslansko vprašanje na današnji seji DZ izpostavil, da je osnovnošolsko izobraževanje ustavna pravica, ne glede na nacionalnost. Dejal je, da je v osnovne šole vpisanih skoraj devet odstotkov učencev, ki niso rojeni v Sloveniji. "Tudi to je fenomen današnjega časa. Glede na to, da potrebujemo še več delovne sile iz tujih krajev, bo odstotek teh otrok še naraščal. Ne moremo se slepiti, da trg ne bi potreboval novih delovnih migrantov," je dejal Golob.

Zatrdil je, da je v Sloveniji zaposlenih približno 15 odstotkov tujcev. "Potrebujemo njihove pridne roke in pamet, da bo Slovenija bolj rasla. Mi smo tisti, ki jih vabimo v Slovenijo, in mi smo tisti, ki moramo poskrbeti, da bodo čim bolj integrirani v družbo," je dejal.

Spomnil je, da je DZ sprejel novelirani zakon o osnovni šoli. Zatrdil je, da bo zakon omogočil lažjo integracijo učencev priseljencev. Že zdaj pa je mogoče, da se otroci priseljencev vključijo v dopolnilni pouk in da ravnatelji sistematizirajo dodatno delovno mesto za pouk slovenščine.

Poslanec Horvat je spomnil, da so v NSi že predlagali, da bi otroci, katerih materni jezik ni slovenščina, najprej hodili v pripravljalnico. Golob je na to odgovoril, da je ideja, po kateri bi otroke, ki niso iz Slovenije, segregirali in jih namesto združevanja z vrstniki dajali v posebne šole, dokler se ne naučijo slovenščine, diskriminatorna in žaljiva. "Ne bomo dovolili segregacije. Pot od segregacije do vzbujanja sovraštva je tako enostavna in kratka, da se žal kdo ne bo mogel upreti. Te možnosti mu ne bomo dali," je poudaril Golob.

Golob: Inflacijo nam je uspelo zbiti 

Poslanec SD Jani Prednik je premierju zastavil vprašanje o nadaljnjih ukrepih vlade za omejitev draginje. Poudaril je, da je slovenska inflacija šest odstotkov višja v primerjavi z Evropsko unijo. 

"Tema je zelo aktualna in resna. Inflacija je bila visoka junija 2022. Nam jo je uspelo zbiti. Podražitve hrane so se umirile. Po zakonu o nadzoru cen se določene stvari da izpeljati, določenih ne. Kar zadeva energente, cena elektrike ni visoka. Cena za gospodinjstvo je 200 evrov, v Nemčiji je 400. Energenti že dolgo ne poganjajo inflacije, ampak jo znižujejo. Inflacija se dviguje na področju najemnin in zdravstvenih storitev. Prav zato moramo krepiti javno zdravstvo. Vmes so se dvignile pokojnine in socialni transferji. Narediti moramo vse, da se bo inflacija držala znotraj treh odstotkov," je Predniku odgovoril Golob. 

Državni zbor ima na dnevnem redu seje, ki bo trajala do četrtka in se nato po velikonočnih praznikih nadaljevala še v torek, 2. aprila, predvideno obravnavo več zakonskih predlogov in tudi predloga NSi za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu energetskega zakona.

Na mizi interpelacija Stojmenove Duh

Ta torek bodo med drugim odločali o imenovanju vrhovne državne tožilke in trenutne vodje Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani Katarine Bergant za generalno državno tožilko. Četrtek je rezerviran za obravnavo interpelacije o delu ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stojmenove Duh.

Novice Klakočar Zupančičeva morala prekiniti sejo: protestniki vzklikali "sankcije zdaj" #video

Novice Pirati prehiteli Levico

Novice Predsednica Evropskega parlamenta se bo v Sloveniji srečala z mladimi