Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sreda,
12. 6. 2024,
10.35

Osveženo pred

1 mesec, 1 teden

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,96
katastrofa vlada Evropska unija škoda poplave

Natisni članek

Sreda, 12. 6. 2024, 10.35

1 mesec, 1 teden

Evropska komisija z vrsto pripomb na prošnjo za finančno pomoč po lanskih poplavah. Ministrstvo odgovarja. #video

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,96

Na generalnem direktoratu za regionalno in mestno politiko pri Evropski komisiji so po poročanju Dnevnika vlado opozorili, da informacije iz prošnje za pomoč iz solidarnostnega sklada po lanskih poplavah ne podpirajo ocene neposredne škode v višini skoraj deset milijard evrov v zadostni meri. Vrsta podatkov o škodi se Evropski komisiji zdi vprašljiva, od tega, da je vlada poleg neposredne navajala tudi posredno škodo, do tega, kako so različni viri podatkov združeni za izračun škode. Medresorsko delovno skupino, ki je pripravljala vlogo za Evropsko komisijo, je vodila tedanja državna sekretarka na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Andreja Katič, ki je medtem postala pravosodna ministrica. Po zagotovilih državnega sekretarja na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Srečka Đurova je Slovenija v Bruselj poslala ustrezno vlogo, znesek sredstev za pomoč po poplavah pa bo celo višji od napovedanega. Slovenija bo namreč iz solidarnostnega sklada EU predvidoma prejela 428 milijonov evrov. 

"Čeprav ni dvoma, da so poplave povzročile veliko škodo, informacije, ki so jih posredovali slovenski organi, ne podpirajo ocene neposredne škode v višini skoraj deset milijard evrov v zadostni meri," piše v dopisu, ki so ga z generalnega direktorata za regionalno in mestno politiko pri Evropski komisiji spomladi poslali slovenskemu ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj ter so ga pridobili na Dnevniku.

Kot navaja časnik, so v Evropski komisiji opozorili tako na nezadostne podatke o obsegu poplav kot na uporabo nezanesljive metodologije za oceno škode. Poleg tega Komisija Slovenijo opozarja, da bi morala prijaviti le neposredno škodo in ne tudi posredne, kar naj bi predstavljalo visoko tveganje za dvojno štetje škode.

Poplave. Ujma. Karitas.
Novice Skoraj deset milijard evrov škode. Sloveniji se mudi z vlogo za solidarnostna sredstva iz EU.

Slovenija je že prejela sto milijonov predplačila

Dopis so po poročanju Dnevnika na Komisiji zaključili s pozivom, naj Slovenija posreduje dodatne informacije in pojasnila v zvezi z vsemi izpostavljenimi pomanjkljivostmi. "Upoštevajte, da je presoja vloge Slovenije glede poplav v avgustu 2023 zadržana do prejema zahtevanih dopolnilnih informacij," so zapisali.

Kot je znano, je Slovenija prošnjo za pomoč iz solidarnostnega sklada po lanskih poplavah v Bruselj poslala oktobra lani, ne glede na oceno neposredne škode pa lahko iz solidarnostnega sklada EU pridobi največ 400 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Lani jeseni je naša država že prejela sto milijonov evrov predplačila, preostala nepovratna sredstva naj bi prejeli po zaključenem postopku Komisije ter odobritvi Evropskega sveta in Parlamenta. Tedaj bo znano tudi, koliko od največ še 300 milijonov evrov bo Slovenija še prejela.

Evropska komisarka za kohezijo Elise Ferreira je sicer nedavno napovedala, da lahko izplačilo preostalih sredstev pričakujemo šele v drugi polovici leta.

Za komentar na pripombe Evropske komisije na našo prošnjo za pomoč in informacijo o tem, ali so na dopis iz Bruslja že odgovorili, smo prosili ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, ki ga vodi Aleksander Jevšek. Njihova pojasnila bomo objavili, takoj ko jih prejmemo.

Đurov: Slovenija je v Bruselj poslala ustrezno vlogo, znesek sredstev bo celo višji

So se pa popoldne odzvali na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj. Po zagotovilih državnega sekretarja Srečka Đurova je Slovenija v Bruselj poslala ustrezno vlogo za sredstva iz solidarnostnega sklada EU po lanskih poplavah. Komisija bo Svetu EU in Evropskemu parlamentu predlagala izplačilo Sloveniji v višini 428 milijonov, dokončno odločitev pričakujejo do jeseni.

Kot je pojasnil Đurov je ministrstvo vlogo za sredstva iz solidarnostnega sklada EU po avgustovskih poplavah oddalo 22. oktobra, kmalu za tem je Evropska komisija vlogo ocenila za ustrezno, na podlagi tega pa je Slovenija prejela prvih 100 milijonov evrov predplačila, ki je že bil nakazan upravičencem.

Kot je dodal Đurov, je nato stekel postopek nadaljnje preveritve vloge, pri čemer je Evropska komisija njihovo ministrstvo zaprosila za dodana pojasnila.

Ministrstvo je po njegovih besedah danes prejelo informacijo, da se je Evropska komisija Svetu EU in Evropskemu parlamentu odločila predlagati izplačilo Sloveniji v višini 428 milijonov pomoči.

"To pomeni, da bo Slovenija upravičena do višjega zneska, kot je bil obljubljen ob obisku predsednice Evropske komisije avgusta lani," je izpostavil Đurov. Sam znesek oziroma dokončno odločitev pričakujejo najpozneje do jesenskih mesecev.

"Glede na izplačan znesek, ki ga bo ga Slovenija prejela, je bila očitno naša vloga dovolj dobro utemeljena. Gre za obsežen in zapleten postopek in običajno je, da ko gre za take zadeve, Evropska komisija zahteva dodatna pojasnila," je poudaril Đurov in dodal, da so na dodatna vprašanja izčrpno in ustrezno odgovorili, na podlagi tega pa je Evropska komisija tudi zaključila postopek.

Slovenija ni popravljala vloge, Evropska komisija je zahtevala le dodatna pojasnila

Odzval se je tudi na navedbe, da je Evropska komisija opozorila na "nezanesljivo" metodologijo pri popisu škode. "Uporabili smo metodologijo, ki je svetovno priznana in so jo uporabljale tudi druge države," je izpostavil Đurov.

"Vsa pojasnila so bila podana ustrezno," je poudarila tudi generalna direktorica direktorata za regionalni razvoj Aša Rogelj. Po njenih besedah Slovenija ni popravljala vloge, so pa s pojasnili Evropski komisiji omogočili, da oceni, ali je bila vloga v zadostni meri utemeljena.

"Komisija bo z odločitvijo oziroma s predlogom, ki ga bo podala Evropskemu parlamentu in Svetu EU, potrdila, da smo metodologijo in vse zahtevane informacije ustrezno predstavili v samem postopku," je sklenila.

Boštjančič: Pojasnila ministrstva so pomirjujoča

Na poročanje Dnevnika se je ob robu pogajanj s sindikati javnega sektorja odzval tudi finančni minister Klemen Boštjančič in izpostavil, da so pojasnila ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj pomirjujoča. Zahteve Evropske komisije po dodatnih pojasnilih ga sicer ne čudijo.

"Tudi mi smo relativno dovolj vpleteni v zadnjih tednih in mesecih v pogovore z uradniki v Bruslju glede implementacije reform, ukrepov, mejnikov iz načrta za okrevanje in odpornost, tako da precej dobro vemo, da so uradniki v Bruslju glede posameznih zahtev in pojasnil zelo zahtevni," je pojasnil in dodal, da v luči popolne transparentnosti takšne postopke pozdravlja.

Ljubno ob Savinji
Novice Znan je nov seznam vseh, ki dobijo denar za obnovo po poplavah
GRS Kamnik, poplave
Novice Katere občine so utrpele največ škode v poplavah?
Ne spreglejte