Sreda, 7. 2. 2024, 14.12
10 mesecev, 2 tedna
"Esmeralda" poslancu SD zagrozila s tožbo #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,96
Poslanec SD Jani Prednik je pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan na seji parlamentarne komisije za nadzor javnih financ označil za Esmeraldo, ki je v aferi z nakupom sodne stavbe na Litijski cesti po letu in pol ministrovanja spregledala. Kot je še dejal, je ministrica tudi ena od glavnih osumljenk v zadevi, zato mu je zagrozila s tožbo.
"Meni se zdi, da je ministrica kot ena Esmeralda, ki je po letu in pol ministrovanja spregledala. Ne vem, ali je prej sploh ni bilo na ministrstvu," je dejal Prednik in dodal še:
"Ne poznam države na svetu, v kateri bi minister ki je podpisnik pogodbe, na kateri je sum korupcije, sam preiskoval te posle. Upam in verjamem, ministrica, da se zavedate, da ste ena glavnih osumljenk oškodovanja javnih sredstev v tem primeru."
Ministrica: Gre za izjemno težko obdolžitev
"Imamo gospoda poslanca Janija Prednika, ki me je pred celotno komisijo in v živo pred slovensko javnostjo obtožil, da sem ena glavnih osumljenk v tej zgodbi, kar poraja nekaj vprašanj. Prvo je, od kod Predniku takšna informacija. Ker če jo ima, je to izjemno problematično v fazi, ko, kolikor je meni znano, poteka šele zbiranje informacij. Torej ni uveden niti predkazenski postopek. Torej vprašanje, ali ima sploh kdo status osumljenca. Jaz statusa osumljenca vsekakor nimam, do trenutka, ko ga bom, če ga bom, imela. Gre za izjemno težko, žaljivo obdolžitev in obrekovanje, na kar pa bom žal v prihodnosti morala tudi ustrezno odreagirati, tudi v pravnem smislu," se je odzvala ministrica.
Komisija sicer predlaga revizijo računskega sodišča in nadzor proračunske inšpekcije ministrstva za finance. Ministrica Dominika Švarc Pipan kot najverjetnejši scenarij vidi, da bo ministrstvo stavbo obdržalo, kaj bo v njej, pa še ugotavljajo.
Sklic nujne seje komisije za nadzor javnih financ so zahtevali v NSi, saj so želeli pojasnila o omenjenem nakupu stavbe, v kateri naj bi domovali upravno, delovno in socialno sodišče ter višje delovno in socialno sodišče. Zaradi objektivne odgovornosti je pravosodna ministrica premierju Robertu Golobu ponudila odstop.
Vida Čadonič Špelič (NSi) je ministrici dejala, da si sicer zastavlja prava vprašanja, ko želi zadevo razčistiti, a veliko prepozno. Ob tem je izpostavila tudi njeno odgovornost kot nosilke javne funkcije.
Trdi, da je bila zavedena
Ministrica je dejala, da je sicer morda res nekoliko pozno sprejela objektivno odgovornost, a "ta v resnici nikoli ni bila vprašljiva". Vprašanj po njenih besedah ni mogla zastavljati, dokler se niso pojavili jasni indici in sumi nepravilnosti. Kot je pojasnila, se je to zgodilo, ko je zaznala hkratno menjavo telefonov več oseb na ministrstvu in zdaj nekdanjega sekretarja SD Klemna Žiberta. Znova je poudarila, da si želi transparentne razprave in da je dolžna preveriti vse sume nepravilnosti, zavrnila pa je očitke v javnosti in poudarila, da vsekakor ni pooblaščena za kriminalistične preiskave.
Članom komisije je podrobneje pojasnila potek priprave projekta in postopek nakupa stavbe, omenila je pogovore z ministrom za finance Klemnom Boštjančičem, sestanke in dogovore, za katere prej ni vedela, opozorila uradnic o tveganjih in nepravilnostih pri poslu, ki pa so bila preslišana, in "kadrovsko rošado" na ministrstvu. Ponovila je, da je bila sama pri poslu zavedena.
Glede razlik v cenitvah stavbe je izpostavila dvom, ali je bila prva cenitev iz leta 2017 narejena na podlagi ustrezne površine, kajti po tisti cenitvi je površina atrija dva tisoč kvadratnih metrov, po cenitvi iz leta 2023 pa 200 kvadratnih metrov, kar je tudi ustrezno, je pa zato večja uporabna površina stavbe. Tu gre po ministričinih besedah torej morebiti za sum prirejene cenitve oziroma tudi sum kaznivega dejanja oškodovanja upnikov, kar bo, kot je napovedala, v kratkem tudi naznanila ustreznim organom pregona.
Stavbo bodo verjetno obdržali
Da bo ministrstvo stavbo obdržalo, je po njeni oceni iz več razlogov najverjetnejši scenarij, zato na ministrstvu zdaj tudi pregledujejo možnost namembnosti te stavbe. Ena od možnosti je tudi preselitev distribucijskega arhivskega centra ministrstva za pravosodje s Šmartinske ceste, kjer sedaj plačujejo 360 tisoč evrov najemnine letno. "V tem primeru bi tudi obnova stala veliko manj," je dodala.
Člani odbora so po več kot triurni razpravi sprejeli sklepe, s katerimi računskemu sodišču predlagajo revizijo pravilnosti in smotrnosti poslovanja pri nakupu omenjene stavbe, sektorju proračunske inšpekcije ministrstva za finance pa priporočajo nadzor nad porabo sredstev iz državnega proračuna pri sklenitvi omenjene pogodbe. Ministrstvo za javno upravo pa je komisija pozvala, da v 15 dneh posreduje analizo s podatki o deležu pravnih poslov nad vrednostjo milijon evrov, v katerih je bila pred pridobitvijo nepremičnega premoženja države opravljena cenitev premoženja, in sicer v mandatu vlade Roberta Goloba.
