Torek, 30. 10. 2018, 17.07
5 let, 5 mesecev
ESČP: Slovenija ni kršila pravic matere štirih otrok
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,90
ESČP je presodil, da država materi štirih otrok ni kršila pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja.
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v tožbi matere štirih otrok proti Sloveniji zaradi kršenja pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja ni ugotovilo kršitev evropske konvencije o človekovih pravicah, so sporočili iz Strasbourga.
Tožbo je vložila slovenska državljanka S. S., rojena leta 1979, ki ima paranoidno shizofrenijo. Primer zadeva odvzem starševskih pravic tožnici in oddajo njenega četrtega otroka v posvojitev. Vsi razen enega otroka so bodisi v reji ali posvojeni. Tretji otrok živi z očetom v Franciji, pojasnjujejo na sodišču.
Deklico so dali v rejo, kasneje je bila posvojena
Tožnica je leta 2010 rodila četrtega otroka. Socialni delavci so jo, zavedajoč se njene preteklosti, takoj po porodu obiskali v porodnišnici. Nekaj tednov po porodu je hčerka bivala pri materi, kjer je imela na voljo različne storitve socialne službe.
Mesec dni po porodu je tožnica hčerko pustila pri svoji materi in odšla v Francijo. Ker ne babica ne oče nista želela skrbeti za dojenčka, so pristojni menili, da je bil zapuščen. Deklico so dali v rejo, leta 2016 pa je bila posvojena.
Postopek posvojitve je sprožil center za socialno delo, odobrila pa so jo sodišča, pri čemer so odločila, da je v najboljšem interesu otroka, da se tožnici odvzame starševske pravice. Primer so obravnavala sodišča na treh stopnjah, tožnica pa je bila polno vpeta v postopek, pri čemer je imela pomoč odvetnika, navajajo v Strasbourgu.
ESČP je presodil, da kršitve ni bilo
Sodišča so odločitev sprejela na podlagi poročila psihologa, ki je sklenil, da tožnica kljub zdravljenju ni zmožna skrbeti za svojo hčerko. Njeno razumevanje otrokovih potreb je bilo omejeno, med materjo in otrokom pa ni bilo nobene čustvene vezi.
Med postopkom je center za socialno delo organiziral nadzorovane stike med tožnico in hčerko. Po posvojitvi so sodišča leta 2017 zavrnila zahtevo tožnice po stikih s hčerko, saj naj bi bili stiki za otroka travmatični zaradi pomanjkanja empatije pri tožnici in njenega negativnega odnosa do posvojiteljev. Odločitev je bila sprejeta na podlagi mnenja strokovnjaka in socialnega delavca.
Tožnica je, sklicujoč se na osmi člen evropske konvencije o človekovih pravicah o pravici do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, v tožbi zatrdila, da je bil odvzem starševskih pravic skrajni ukrep, zaradi katerega je ostala brez vseh stikov s hčerko. Sodišče v Strasbourgu je presodilo, da kršitve osmega člena ni bilo.
