ESČP: Tožba babice koroških dečkov je nesprejemljiva

Spoštovanje pravice do družinskega življenja starih staršev velja za omogočanje stikov z vnuki, ne pa skupnega življenja, je po poročanju Dela ena od utemeljitev ESČP v odločitvi, da je tožba babice dečkov, ki sta bila proti volji starih staršev marca 2016 napotena v rejništvo, nesprejemljiva.

Ustavno sodišče zavrnilo pritožbo babice

Babica dečkov se je s pomočjo odvetnika Velimirja Cugmasa v Strasbourg pritožila na odločitev vrhovnega sodišča, ki je oktobra leta 2016 pri odvzemu otrok prepoznalo postopkovne napake velenjskega centra za socialno delo in ugotovilo kršitev pravice babice do družinskega življenja.

Vendar je vrhovno sodišče hkrati odločilo, da samo ne more presoditi o zahtevku vrnitve v prvotno stanje, torej o tem, da naj se otroka vrneta k njej. Ustavno sodišče je nato zavrnilo obravnavo njene pritožbe, s čimer so bila pravna sredstva pri nas izčrpana.

ESČP: Razmerje med starimi starši in vnuki ni enako razmerju med starši in otroki

V odločitvi so sodniki ESČP zapisali, da je vez med starimi starši in vnuki lahko tako tesna, da se obravnava kot družinsko življenje, vendar so poudarili, da je v normalnih razmerah medsebojno razmerje med starimi starši in vnuki po naravi in intenzivnosti drugačno, kot je med staršem in otrokom.

Če bi staršem omejili dostop do otroka, ki bi bil nameščen v rejo, bi to v večini primerov pomenilo poseg v starševo pravico do spoštovanja družinskega življenja, kot jo opredeljuje 8. člen evropske konvencije o človekovih pravicah.

Pravica starih staršev do družinskega življenja pa bi bila kršena le, če bi javne službe tako omejile stike z vnuki, da se odnos med starimi starši in vnuki ne bi mogel normalo ohranjati. Pravica do družinskega življenja starih staršev je primarno torej razumljena kot pravica do normalnih odnosov s stiki, ne pa do skupnega bivanja.

Primer koroških dečkov je v Sloveniji sprožil nemalo razburjenja. Vrstili so se protesti, ministrica za delo Anja Kopač Mrak se je zaradi primera dvakrat zagovarjala na interpelaciji v državnem zboru. Foto: Bor Slana

V Sloveniji še niso izkoristili vseh pravnih sredstev

Sodišče se je že srečevalo s primeri, ko so otroci ostali brez staršev in so potem stari starši postali njihovi skrbniki. Tudi v tem primeru so pristojni pritožnici in njenemu partnerju svetovali, naj zaprosita za dovoljenje za opravljanje rejniške dejavnosti. Njena prošnja je bila zavrnjena z obrazložitvijo, da ni primerna za dolgotrajno skrb za otroka.

Nanjo se je pritožila in upravno sodišče je za presojo angažiralo tudi izvedenca. Ta je ocenil, da babica dolgoročno ne bi zmogla dovolj uspešno opravljati vzgojnega poslanstva. Tudi na to odločitev se je pritožila, vendar še ni znano, ali bo vrhovno sodišče dopustilo revizijo.

S tem torej glede rejništva v Sloveniji vsa pravna sredstva še niso izčrpana, v nadaljnjem postopku je mogoča tudi ustavna pritožba, je dejal Cugmas, ki odločitve ESČP še ni dobil in je ne želi podrobneje komentirati, dokler mu ne bo uradno vročena.

Pričakuje jo v nekaj dneh, se je pa z njo že seznanil na spletnih straneh ESČP. Dejal je, da si bo prizadeval, da bo "ta pot šla do konca", verjame pa tudi, da bodo uspešni v revizijskem postopku.

Babica si prizadeva za razširitev stikov z vnuki

"Upam, da se bo s to odločitvijo ESČP zadeva končala, kar bo tudi v največjo korist otrok, pa tudi babice in dedka," je za Delo dejala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak, ki opravlja tekoče posle in ki se je v iztekajočem se mandatu vlade zaradi primera omenjenih dečkov v državnem zboru dvakrat zagovarjala na interpelaciji.

Babica in dedek sicer imata stike z dečkoma, a so podrobnosti vseh postopkov, ki so povezani s temi stiki, tajni. Cugmas je danes povedal, da stiki potekajo, kot je to določilo sodišče, da pa si babica z novim predlogom pred celjskim okrožnim sodiščem prizadeva te stike razširiti.