SiolNET. Novice Slovenija
2,33

termometer

  • Messenger
  • Messenger

ESČP: Slovenija kršila pravico do poštenega sojenja

2,33

termometer

sodišče
Foto: Thinkstock

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je danes objavilo sodbo v zadevi Mirovni inštitut proti Sloveniji, v kateri so sodniki soglasno odločili, da je Republika Slovenija Mirovnemu inštitutu kršila pravico do poštenega sojenja. Do kršitev je prišlo, ker slovenska sodišča inštitutu v sodnem postopku niso dovolila zaslišanja prič in niso izvedla javne obravnave.

Mirovni inštitut je, potem ko ni bil izbran na razpisu za koncesionarja na področju raziskovanja, spor pred upravnim sodiščem sprožil dvakrat, leta 2003 in v ponovljenem postopku leta 2007.

Inštitut je sodišče prosil, da izvede ustno obravnavo in dovoli zaslišanje prič, vendar upravno sodišče tega ni dovolilo. Vrhovno sodišče je po pritožbi inštituta potrdilo odločitev upravnega sodišča, medtem ko ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

Sodišča Mirovnemu inštitutu kršila pravico do poštenega sojenja

Kot je v razsodbi sporočilo ESČP, pravica do javne obravnave vsebuje pravico do ustne obravnave. "Le izjemne okoliščine dopuščajo, da se ustna obravnava ne izvede. Če se sojenje izvaja na dveh stopnjah, mora vsaj ena stopnja izvesti ustno obravnavo," so sporočili iz Strasbourga. Dodali so, da so omenjena pravila znana že najmanj 16 let, saj jih je leta 2002 ESČP zapisalo v dveh odločbah.

Senat sedmih sodnikov je soglasno odločil, da postopek ni bil pošten in da je Slovenija kršila šesti člen Evropske konvencije človekovih pravic (EKČP). Ker je Republika Slovenija Mirovnemu inštitutu kršila pravico do poštenega sojenja, je ESČP inštitutu dosodilo 8.800 evrov odškodnine.

Na Mirovnem inštitutu s sodbo zadovoljni

"Sodba je potrdila naše argumente," je povedala direktorica Mirovnega inštituta Neža Kogovšek Šalamo. "Sodba je potrdila naše argumente," je povedala direktorica Mirovnega inštituta Neža Kogovšek Šalamo. Foto: STA "S sodbo smo zadovoljni. Potrdila je naše argumente, zaradi katerih smo se odločili za postopek pred Evropskim sodiščem za človekove pravice," nam je sporočila direktorica Mirovnega inštituta Neža Kogovšek Šalamon.

Povedala je, da se jim je pritožba zdela pomembna v širšem smislu - upravno sodišče sodi o številnih zadevah tudi s področja človekovih pravic. "Nesprejemljivo je, da odloči dvakrat popolnoma različno ter da nobena druga instanca o tem nato ne reče ničesar. Gre za širši problem, ki ga velja nasloviti s strukturnimi ukrepi, zato da bi se slovenski sistem sodnega varstva še okrepil," je dejala.

O osnovnem vprašanju, torej o vprašanju koncesije za raziskovalni program, Evropsko sodišče ni odločalo. "Tega programa še vedno nimamo, čeprav si zanj kot raziskovalni inštitut z odličnimi rezultati prizadevamo že 15 let," še razlaga. Po njenih besedah so pravila naravnana in interpretirana tako, da se podaljšujejo obstoječi raziskovalni programi, tudi če so nekakovostni, novim, tudi če so odlični, pa odločevalci ne pustijo blizu. "Kljub temu ne bomo obupali in si bomo za pridobitev programa prizadevali še naprej," je obljubila.

"Prisojeno zadoščanje zadostuje za pokritje dela sodnih stroškov iz preteklih 15 let in nanj nimamo pripomb," je dodala.

Jurij Toplak: Predsednica upravnega sodišča mora oditi

Na sodbo ESČP v zadevi Mirovni inštitut proti Sloveniji se je za Siol.net že odzval pravnik in predavatelj na mariborski pravni fakulteti Jurij Toplak.Poudarja, da sta pravica do javne obravnave in pravica do zaslišanja prič temeljni ustavni pravici, kar je pred 16 leti ponovilo tudi ESČP.

"Upravno sodišče je 16 let ignoriralo zahtevo ESČP po javnih obravnavah, vrhovno sodišče pa je to dopuščalo. Ustavno sodišče je nekajkrat poudarilo, da bi upravno sodišče moralo izvajati ustne obravnave, a sta upravno in vrhovno sodišče pozive ustavnega sodišča ignorirala," pojasnjuje Toplak. 

Ustavni pravnik Jurij Toplak poudarja, da je upravno sodišče v zadnjem desetletju obravnavalo več kot tisoč zadev, v katerih ni izvedlo javne obravnave. Ustavni pravnik Jurij Toplak poudarja, da je upravno sodišče v zadnjem desetletju obravnavalo več kot tisoč zadev, v katerih ni izvedlo javne obravnave. Foto: STA

Upravno sodišče je po njegovih besedah v zadnjem desetletju obravnavalo več kot tisoč zadev, kjer ni želelo izvesti obravnave, čeprav so sodniki vedeli, da bi jo morali: "Ti sodniki so kršili pravice vsak dan zadnjih 16 let in tega so se zavedali. Stotinam, če ne tisočim, so kršili pravice. In na stotine postopkov, ki so trenutno pred vrhovnim in ustavnim sodiščem, se bo moralo ponoviti," je prepričan predavatelj na mariborski pravni fakulteti.

"Najmanj, kar bi se moralo zgoditi, je odstop vodje upravnega oddelka na vrhovnem sodišču in predsednice upravnega sodišča. Še bolj primeren bi bil odstop vseh sodnikov upravnega sodišča in upravnega oddelka na vrhovnem sodišču, saj niso zaupanja vredni," je še povedal Toplak.

Komentarji

6

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • Zgodovinar_69 / 13.03.2018. ob 12:35 +2 0

    Me ne preseneča. 80-90% sodnikov v Sloveniji ni primernih za opravljanje te službe. Da je Slovenija pravna država lahko reče le največji cinik.

    +2 0
  • janez123 / 13.03.2018. ob 15:24 +1 0

    sem že mislil da se je Jankovic pritožil , ker mu niso pošteno sodili v vseh primerih.

    +1 0
  • modrooki / 13.03.2018. ob 14:18 +1 0

    Naša sodišča res niso preveč fajn... še posebej jih ne priporočam tistim, ki iščejo pravico.

    +1 0
delitve: 17
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin