SiolNET. Novice Slovenija
0,11

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Zvišanje je nujno, ker epidemija še vedno traja in je potrebna podpora države, je utemeljevala vlada

DZ potrdil zvišanje izdatkov države

0,11

termometer

seja, državni zbor
DZ je danes določil najvišji obseg porabe porabe javnih financ do leta 2024, pri čemer je za letos predlagana občutna rast odhodkov, nato pa naj bi se postopno nekoliko znižali. Foto: Tamino Petelinšek/STA

DZ je danes določil najvišji obseg porabe porabe javnih financ do leta 2024, pri čemer je za letos predlagana občutna rast odhodkov, nato pa naj bi se postopno nekoliko znižali. Zvišanje za letos je nujno, ker epidemija še vedno traja in je potrebna podpora države, je utemeljevala vlada.

državni zbor Novice Poslanci zavrnili vladni načrt o združitvi regulatorjev

DZ je sprejel odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2020-2022 in za obdobje 2022-2024.

Pri prvem gre za četrto spremembo, ki je, kot je dejal finančni minister Andrej Šircelj, potrebna, ker so se izjemne okoliščine, povezane z epidemijo, od jeseni, ko je bil odlok nazadnje prilagojen, bistveno okrepile, kar ima vpliv na vse javne blagajne. Spremenila se je tudi makroekonomska napoved, zato učinkov ukrepov na javne finance v času priprave sprememb proračuna države za leto 2021 ni bilo možno načrtovati, je dodal.

S spremembami bodo po Šircljevih besedah omogočili nadaljnje nemoteno financiranje vseh ukrepov, določenih v interventnih zakonih.

Letos se bo zgornja meja izdatkov javnih financ glede na mejo, določeno novembra lani, zvišala s 24,9 milijarde na 25,3 milijarde evrov, javnofinančni primanjkljaj naj bi znašal 8,6 odstotka BDP. Zgornja meja izdatkov proračuna se bo zvišala za 800 milijonov evrov na 14,32 milijarde evrov, proračunski primanjkljaj naj bi znašal 8,6 odstotka BDP.

Kmetijstvo Novice Kakšno pomoč si lahko zaradi epidemije in pozebe obetajo v kmetijstvu? #video

seja, državni zbor Foto: Tamino Petelinšek/STA

Naslednja leta predvideno postopno zniževanje javnofinančnega primanjkljaja

V naslednjih letih je predvideno postopno zniževanje javnofinančnega primanjkljaja, in sicer naj bi ta v letu 2022 znašal 5,7 odstotka BDP pri zgornji meji porabe 25,050 milijarde evrov, v letu 2023 3,8 odstotka BDP pri zgornji meji porabe 25,045 milijarde evrov in v letu 2024 2,8 odstotka pri zgornji meji porabe 25,430 milijarde evrov.

Postopno naj bi upadal tudi proračunski primanjkljaj: v letu 2022 naj bi znašal 4,9 odstotka BDP in zgornja meja porabe 13,30 milijarde evrov, v letu 2023 3,6 odstotka BDP in zgornja meja porabe 13,06 milijarde evrov ter v letu 2024 2,5 odstotka BDP in zgornja meja porabe 12,75 milijarde evrov.

Alenka Bratušek Novice Maratonski besedni pingpong med razpravo o dodatni zadolžitvi #video

Negotovost se zmanjšuje glede na precepljenost

Odlok za naslednja leta je pripravljen v času velike negotovosti, je dejal minister, se pa ta negotovost zmanjšuje glede na precepljenost in "tukaj smo na dobri poti, da bomo v teh letih, predvsem v letih 2023 in 2024, živeli in seveda tudi gospodarili v popolnoma normalnih okoliščinah". Minister pričakuje, da bo Evropska komisija podaljšala izjemne okoliščine in s tem odstopanja od veljavnih pravil in s tem tudi omogočila, da v letu 2022 ne bodo sledili strogemu fiskalnemu pravilu.

Janez Janša 30 let Novice Kako bi Janša z digitalizacijo Slovenijo naredil vitko

DeSUS in SNS: Višji izdatki nujni za podporo gospodarstvu in ljudem

V koaliciji ter v DeSUS in SNS so poudarjali, da so višji izdatki nujni za podporo gospodarstvu in ljudem v času epidemije ter da je vlada pri tem ravna pravilno in učinkovito. V opozicijskih SD, LMŠ in SAB so na drugi strani opozarjali na visoko rast zadolženosti. Strinjali so se, da so izdatki zaradi epidemije potrebni, a opozarjali, da vlada presežno troši tudi za namene, ki niso neposredno povezani s posledicami epidemije. Izpostavili so tudi, da niso jasni finančni učinki napovedanih davčnih sprememb.

Tudi nepovezani poslanci so menili, da podpornih ukrepov zaradi epidemije ne gre prehitro zmanjšati, a so opozorili na veliko nedorečenost manka v prihodnjih letih zaradi napovedanih sprememb pri dohodnini in uvedbe socialne kapice.

Anže Logar Novice Logar s komisarko Johanssonovo o prednostnih nalogah predsedovanja Svetu EU

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 1
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin