Državni sekretar Levičar: Scenariji energetske prihodnosti so pripravljeni, manjkajo odločitve

Scenariji energetske prihodnosti Slovenije so pripravljeni, informacij je dovolj, manjkajo pa odločitve, kakršnekoli že, je na okrogli mizi o vključevanju javnosti v sistem energetskega prehoda menil državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, pristojen za nacionalni jedrski program, Danijel Levičar. "Za slovenske energetske družbe je pomembno, da vedo, v katero smer iti," je povedal in navedel primer Gen energije, ki naj bi že 15 let delala na projektu nove jedrske elektrarne v Krškem (Jek 2), pa ne ve, ali se bo izvedel. Menil je, da vprašanje specifičnega projekta ni primerno za referendum; veliko primernejše se mu zdi, da bi javnost v proces odločanja vključili z deliberacijo.

Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je povedala, da je scenarijev dovolj, vendar pa vsem manjkata natančna finančna konstrukcija in opredelitev odgovornosti, če bi se zgodile težave. Scenarijev je toliko, ker obstajajo partikularni interesi in država nima jasne vizije, kako naprej, je dodala. Odločitve o energetiki so za 50 let in daleč presegajo volilni mandat, je poudarila in menila, da so te odločitve na ravni sprememb ustave, za katere je potrebna dvotretjinska večina.

Glavna težava je volja ljudi

Energetskega prehoda v tehničnem smislu ni težko rešiti, glavna težava je volja ljudi, pri čemer je ključno zaupanje. Tega pa bo "po vseh projektih, za katere vemo, kako so se odvili, in v času, ko je mogoče ogromno stvari potvoriti z umetno inteligenco", težko pridobiti, je povedal Žiga Pižorn iz energetske družbe Petrol. Posledica tega, da ni odločitev, je, da se družbe usmerjajo v razvoj na več različnih področjih hkrati, a na nobenem v celoti, zato bodo v prihodnje zaostajale za konkurenco, je menil.

Družbenega soglasja glede energetike ni pričakovati, ker so interesi deležnikov zelo različni, je povedal zaslužni profesor Univerze v Ljubljani Dušan Plut. Ocenil je, da je v Sloveniji veliko nezaupanje do politike, razlog za to pa vidi v tem, da se politika ne drži dogovorov – v času volitev obljublja nekaj, ko pride na oblast, pa dela nekaj drugega. Kot primer je navedel odločanje glede referenduma o Jeku 2 jeseni 2024. Poudaril je, da ne bi smeli več razmišljati o povečanju rabe energije, ampak o tem, kako jo zmanjšati, saj naj bi bile zmožnosti planeta že presežene. Za to pa bi bila potrebna sprememba vrednostnega in predvsem družbeno-ekonomskega sistema. "Obstoječi sistem kapitalizma z modelom rasti na tem planetu nima več prihodnosti," je menil.

Novice Zavrnili so mu oddajo v omrežje. Danes pravi, da bi se odločil enako.

Novice Strokovnjak je pod drobnogled vzel samooskrbo. Ugotovitve vas bodo presenetile.

Novice Z novim letom v Ljubljani spremembe pri ceni daljinskega ogrevanja