Sobota, 17. 1. 2026, 9.37
3 tedne, 5 dni
Dodič Fikfak: V Ljubljani zaradi onesnaženega zraka letno umre 570 ljudi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,05
"Čist zrak v Ljubljani bi Ljubljančanom in dnevnim migrantom vsako leto vrnil skoraj šest tisoč zdravih let življenja, kar je enakovredno podaljšanju življenja vsakemu tisočemu Ljubljančanu za pet do šest let," je pojasnila predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana Metoda Dodič Fikfak.
Zdravniška stroka znova opozarja na negativne posledice onesnaženega zraka v Ljubljani za zdravje ljudi. Izračuni kažejo, da v prestolnici zaradi tega letno umre približno 570 ljudi, poudarja predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana Metoda Dodič Fikfak.
Kot je ta teden na nacionalni konferenci Pravo za družbo in naravo: Ali spreminjamo okolje na bolje? v organizaciji Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja opozorila predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana Metoda Dodič Fikfak, za onesnaževala, kot so prašni delci PM2,5, ki prodrejo globoko v pljuča ter povzročajo ishemično bolezen srca, diabetes in respiratorna obolenja, varne mejne vrednosti ni.
V Sloveniji je za delce PM2,5 trenutno zakonsko določena letna mejna vrednost 25 mikrogramov na kubični meter, medtem ko je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) v zadnjih letih priporočila nov normativ, in sicer pet mikrogramov na kubični meter. "V tem obdobju se je zvrstilo tudi dovolj raziskav in družbenega pritiska, da so ugotovili, da pet mikrogramov ni varna vrednost, ampak tista, ki je sprejemljiva. Varne vrednosti za prašne delce ni," je bila jasna Dodič Fikfak.
Nižje letne mejne vrednosti, kot trenutno veljajo v Sloveniji, WHO priporoča tudi za dušikov dioksid in ozon. Izračuni Dodič Fikfak na podlagi uporabljene metodologije Evropske agencije za okolje kažejo, da v Ljubljani letno zaradi omenjenih treh onesnaževal umre približno 570 ljudi.
"Nam naravoslovcem se zdi to alarmantna številka in nekaj, kar bi moralo prepričati vsakega," je poudarila.
"Čist zrak v Ljubljani bi Ljubljančanom in dnevnim migrantom vsako leto vrnil skoraj šest tisoč zdravih let življenja, kar je enakovredno podaljšanju življenja vsakemu tisočemu Ljubljančanu za od pet do šest let," je dodala.
Postavljanje normativov glede na obstoječe znanje
Po njenih besedah bi morali pristojni prisluhniti raziskovalcem in za ohranjanje človeških življenj zakonsko določiti upoštevanje nižjih letnih mejnih vrednosti za prašne delce, dušikov oksid in ozon od trenutno predpisanih. "Normative je mogoče postavljati tudi glede na trenutno znanje, da nimamo na tisoče mrtvih, kot smo jih imeli pri azbestu ter kot jih imamo očitno tudi zaradi prašnih delcev, dušikovega dioksida in ozona," je poudarila.
Brvar: Vsaka deseta smrt v Ljubljani je prezgodnja
Vodja centra za toksikologijo in klinično farmakologijo na UKC Ljubljana Miran Brvar pa je pojasnil, da je mogoče na podlagi podatkov o koncentraciji prašnih delcev in dušikovih oksidov, ki jih je lani objavila Evropska okoljska agencija, izračunati, da je v mestu devet odstotkov smrti povezanih z vdihavanjem omenjenih rakotvornih in toksičnih onesnaževal.
"Če to preračunamo, gre za 220 prezgodnjih smrti na leto v Ljubljani (...). Približno vsaka deseta smrt v Ljubljani je zaradi teh vplivov prezgodnja," je dodal. Kot razlog, da je številka 220 smrti nižja od tiste, ki jo je predstavila Dodič Fikfak, pa je navedel neupoštevanje vplivov ozona.
