Torek, 28. 3. 2023, 18.56
1 leto, 9 mesecev
Dobra novica za prebivalce: po novem lažje do posojil
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,52
2
Banka Slovenije bo lahko omejitve glede posojil prilagajala neodvisno od zakona o izvršbi in zavarovanju in neodvisno od sprememb višine minimalne plače.
DZ je potrdil novelo zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema, s katero bodo potrošnikom zagotovili večjo dostopnost do posojil. Banka Slovenije bo namreč lahko makrobonitetne ukrepe na področju omejevanja kreditiranja prebivalstva določala tako, da nanje vsakokratna sprememba minimalne plače ne bo več vplivala.
Banka Slovenije je doslej pri makrobonitetnih ukrepih upoštevala zakon o izvršbi in zavarovanju, ki za določitev nujnih življenjskih stroškov uporablja minimalno plačo, kot nujne življenjske stroške pa določa 76 odstotkov bruto minimalne plače. Ker se z vsakokratnim dvigom minimalne plače poveča tudi znesek, ki mora posojilojemalcu ostati na bančnem računu po plačilu obroka posojila, se hkrati pomembno zniža posojilna sposobnost prebivalcev.
Mogoča izbira tudi drugega merila za presojo zneska
V skladu z danes sprejeto novelo zakona se bo to spremenilo. Banka Slovenije bo lahko omejitve glede posojil prilagajala neodvisno od zakona o izvršbi in zavarovanju in neodvisno od sprememb višine minimalne plače. Določila bo torej lahko tudi drugo merilo za presojo zneska, ki mora na mesečni ravni ostati posojilojemalcu. Med mogočimi merili je na primer ocena nujnih življenjskih stroškov.
Vlada je spremembe zakona pripravila, potem ko se je z letošnjim januarjem minimalna plača zvišala s 1.074,43 evra na 1.203,36 evra bruto. S tem se je znesek, ki mora potrošniku ne glede na višino dohodka ostati po plačilu vseh obrokov iz posojilnih pogodb, povečal z 816,57 evra na 914,55 evra. To je zmanjšalo posojilno sposobnost posojilojemalcev, predvsem tistih s prihodki, nižjimi od povprečne plače.
Z novelo se zgolj odpravlja nejasnosti glede vezanosti Banke Slovenije na določbe predpisov s področja izvršbe in zavarovanja, je poslancem povedala Nikolina Prah z ministrstva za finance. Ne posega se torej v položaj posojilojemalca v primeru izvršbe zaradi neplačevanja posojilnih obveznosti, temveč še naprej veljajo obstoječe omejitve.
Poudarila je še, da se prav tako ne posega v pristojnosti Banke Slovenije. Ta bo še naprej sprejemala takšne makrobonitetne ukrepe, za katere bo ocenila, da so najprimernejši za slovenski bančni sistem, zadolženost prebivalstva in širšo finančno stabilnost, je povedala.
Prednost tudi za mlade
DZ je novelo zakona sprejel soglasno s 77 glasovi. V razpravi so predstavniki vseh poslanskih skupin soglašali z namero, da bodo posojila za prebivalce dostopnejša. "Upamo, da bo bančni regulator ravnal razumno in tudi ljudem z nižjimi dohodki pravično presodil njihovo posojilno sposobnost," je dejal Soniboj Knežak (SD).
"Zakon je dobronameren," je menil Jernej Vrtovec (NSi). Spomnil je, da predvsem mladi v zdajšnji ureditvi, ki velja od leta 2019, nimajo možnosti za najem posojila za nakup stanovanja, zato so prisiljeni v najemanje, za kar pa lahko mesečno plačujejo več, kot bi znašal obrok posojila.
2