Nedelja, 15. 10. 2023, 22.07
1 leto, 1 mesec
Do 2030 verjetno še kar s "srebrnimi plombami"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,56
Po prvotnem načrtu naj bi se živosrebrne zalivke v zobozdravstvu povsem opustile po 1. januarju 2030, novi predlog pa ta rok postavlja bistveno bliže, v leto 2025. Za Slovenijo je predlog spremembe datuma nesprejemljiv zaradi finančnih in kadrovskih omejitev.
V poškodovane zobe nam zobozdravniki že poldrugo stoletje vstavljajo amalgamske zalivke, ki so se sčasoma izkazale kot izjemno strupene, saj vsebujejo živo srebro. Sprva je bila popolna ukinitev uporabe amalgama v zobozdravstvu na ravni EU predvidena za začetek leta 2030, a želijo po novem predlogu, ki vsebuje tudi nekatere druge omejitve rabe živosrebrnih zlitin, ukinitev uvesti že v 2025. Slovenija temu predlogu nasprotuje, čeprav se stroka zaveda nevarnosti, ki jo amalgamske zalivke predstavljajo. Kje je torej težava?
Amalgamske zalivke se v zobozdravstvu že pet let ne uporabljajo več za otroke, mlajše od 15 let, nosečnice in doječe matere, razen izjemoma, ko je to nujno potrebno zaradi posebnih zdravstvenih potreb pacienta, so povedali na zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Namesto teh se uporabljajo kompozitni materiali, t. i. bele zalivke, kar v celoti krije obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
Za odrasle velja, da jim zavarovanje krije bele zalivke le v vidnem sektorju oziroma na prvih treh zobeh, za preostale pa je treba doplačati razliko. Doplačila za bele zalivke danes niso regulirana in so zato zelo različna pri posameznih izvajalcih, ki cene določajo po svojem lastnem samoplačniškem ceniku.
Na ZZZS ocenjujejo, da bi bilo treba zaradi opuščanja amalgama v zobozdravstvu zagotoviti dodatnih 95 timov oziroma ambulant, in sicer 85 timov za zobozdravstvo odraslih, osem za mladino in dva za študente, kar se jim zdi do leta 2025 nerealno.
Živosrebrni amalgam je visoko toksičen
Da so amalgamske zalivke z vidika zdravja zelo problematične, potrjuje zobozdravnik Gregor Vesel iz ambulante Ustni wellness Vesel: "Zobozdravniki so 150 let v usta svojih pacientov vstavljali ta zloglasni polnilni material za nadomeščanje izgubljene zobne substance. V tem polnilnem materialu je približno 50 odstotkov živega srebra, ki je v periodnem sistemu elementov najbolj toksičen neionizirajoči element in sodi med težke kovine. Te pa veljajo za hormonske motilce, ki se škodljivo vpletajo v hormonsko komunikacijo med celicami. Z leti se živo srebro kopiči v naših organih – jetrih, želodcu, možganih."
Zobozdravnik Vesel meni, da je živosrebrni amalgam vsekakor treba izločiti iz uporabe v dentalni medicini za vse skupine prebivalstva. "Živosrebrni hlapi se namreč v telo sproščajo tudi pri pitju toplih pijač, močnem grizenju in mletju hrane, pri ščetkanju zob, daleč največ pa pri odstranjevanju starih živosrebrnih amalgamskih zalivk," opozarja Vesel.
Zato tudi obstaja dokaj zapleten protokol odstranjevanja amalgamskih zalivk, s katerim poskušajo zmanjšati izpostavljenost strupenemu živemu srebru tako pacientov kot zdravstvenega osebja.
Ves svet želi postopno ukiniti amalgam
Združeni narodi so z namenom omejitve uporabe živega srebra in živosrebrovih spojin sprejeli Konvencijo Minamata, ki jo je ratificirala tudi EU.
Na podlagi sklepov konvencije je EU med drugim uvedla tudi roke za ukrepe za postopno zmanjševanje uporabe zobnega amalgama v zobozdravstvu, saj je njen cilj povsem opustiti uporabo živega srebra. Predlog EU poleg zalivk predvideva tako prepoved proizvodnje in izvoza amalgama kot tudi spremembe glede svetil, ki vsebujejo živo srebro.
Po prvotnem načrtu naj bi uporabo živosrebrnih zalivk v zobozdravstvu povsem opustili po 1. januarju 2030, novi predlog pa ta rok postavlja bistveno bliže, v leto 2025. Za Slovenijo je predlog spremembe datuma nesprejemljiv zaradi finančnih in kadrovskih omejitev.
Amalgamske zalivke se v zobozdravstvu že pet let ne uporabljajo več za otroke, mlajše od 15 let, nosečnice in doječe matere, razen izjemoma, ko je to nujno potrebno zaradi posebnih zdravstvenih potreb pacienta, so povedali na zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS).
Leto 2025 je preblizu, dodatnega denarja ni
Zakaj je država pripravljena podaljšati prehodno obdobje, če vemo, da amalgam ni ustrezen material za zdravljenje zob?
Na ZZZS se strinjajo s stališčem vlade, ki pravi: "Ukinjanje amalgamskih zalivk je zaradi omejitev – tako finančnih kot kadrovskih – izjemno zahteven in občutljiv proces." Predčasna ukinitev amalgama bi zahtevala bistveno povečan obseg sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, v višini 58 milijonov evrov. Zaradi časovno zahtevnejših storitev pa bi za isti obseg pravic potrebovali več zdravstvenega kadra, pojasnjujejo na ZZZS. Po njihovi oceni Slovenija v tako kratkem času ne more zagotoviti dodatnih sredstev za pospešeno prepoved uporabe amalgamov do 1. januarja 2025.
Malo zanimanja na razpisu
"Načrt za opustitev amalgama sledi vsem omenjenim posledicam ter predvideva določene ukrepe in njihovo postopno implementacijo, zato predloga za skrajšanje prehodnega obdobja implementacije z 2030 na 2025 ne moremo podpreti," pojasnjujejo na ministrstvu za zdravje.
Na ZZZS ocenjujejo, da bi bilo treba zaradi opuščanja amalgama v zobozdravstvu zagotoviti dodatnih 95 timov oziroma ambulant, in sicer 85 timov za zobozdravstvo odraslih, osem za mladino in dva za študente. Menijo tudi, da je glede na rezultate letošnjega javnega razpisa nerealno pričakovati, da bi jih lahko zagotovili do začetka leta 2025.
Letos februarja je namreč ZZZS na spletni strani objavil javni razpis za dodelitev dodatnega 18,50 tima zobozdravstva za odrasle in 7,50 tima zobozdravstva za mladino. Razpis je sicer za ponudbe odprt še do konca leta, vendar pa je oddanih timov do tega trenutka precej manj.
Zavarovalnica tudi poudarja, da ne gre le za strošek, temveč tudi za pravno ureditev spremembe, torej pravice oziroma košarico pravic. Sprememba zahteva več časa, saj je treba spremeniti pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Kaj pomeni 58 milijonov evrov dodatnih stroškov?
ZZZS smo prosili za pojasnilo glede dodatnih stroškov. "Z nacionalnim načrtom je predvideno postopno opuščanje amalgama, tako tudi stroški naraščajo postopno. Znesek 58 milijonov evrov pomeni razliko med enkratnim opuščanjem amalgama v 2025 in postopnim opuščanjem po fazah, ki sledita v 2027 in 2030," so povedali.
Po trenutnih pravilih se zamenjave amalgamskih zalivk tudi zdaj ne izvajajo, če so te še funkcionalno ustrezne, razen v posebnih primerih po odločitvi stroke.
Kaj lahko pričakujemo v prihodnjih letih
O usodi predloga in končni odločitvi je v tem trenutku preuranjeno govoriti, saj se obravnava predloga v EU šele začenja, pravijo na ministrstvu za zdravje. Dodajajo, da je po izkušnjah ob sprejemanju zdaj veljavne uredbe, ki določa ukinitev do leta 2030, ob predlogu za skrajšanje mogoče pričakovati precejšen odpor držav članic, ki se srečujejo z enakimi težavami in pomisleki kot Slovenija.
Če bi obveljala trenutna ureditev, pacient za kompozitno zalivko ne bi doplačal nič, ker bi bilo vse krito iz obveznega in dopolnilnega zavarovanja. Ali bo trenutna kandidatka za novo ministrico za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, ki napoveduje prevetritev košarice pravic, posegla tudi na področje obsega zobozdravstvenih storitev, ki so trenutno krite iz zavarovanja, pa bo jasno v prihodnje.
Pred 1. januarjem bo ZZZS ponovno preveril morebitne podražitve kompozitnega materiala in ustrezno korigiral cene zalivk. Vsaka zalivka že ima svojo ceno v točkah, določenih na podlagi časovnega normativa za posamezno zalivko, ki ga je določila Zdravniška zbornica Slovenije.
Strokovna združenja pravijo …
Z NIJZ nam pojasnil niso podali, saj pravijo, da se z amalgamom ne ukvarjajo. Smo pa s tem v zvezi našli prispevek Lucije Perharič, raziskovalke na NIJZ, ki je bil predstavljen leta 2014 v zborniku Nevarne kemikalije.
V zaključku je avtorica med drugim zapisala, da "na podlagi številnih podatkov lahko sklenemo, da živo srebro iz amalgama nedvomno doprinese k izpostavljenosti elementarnemu živemu srebru v splošni populaciji in seveda pri zobozdravstvenih delavcih. Jasnega odgovora, ali je tovrstna izpostavljenost zdravju škodljiva, pa ne moremo podati. Novejše raziskave nakazujejo možnost, da so nekatere subpopulacije bolj občutljive za škodljive učinke nizkih odmerkov živega srebra zaradi določenih genetskih variant." Perharičeva je v prispevku napovedala nadaljnje razprave glede varnosti amalgamskih zalivk.
Za pojasnila smo prosili tudi Stomatološko sekcijo Slovenskega zdravniškega društva, od koder so nam odgovorili le, da tudi glede amalgama sledijo stališčem FDI World Dental Federation. Ta zagovarja opuščanje amalgama za zalivke.
Slovenija je v EU, poleg Hrvaške, Romunije in Bolgarije, med državami z največjim številom amalgamskih zalivk.
