Petek, 20. 5. 2022, 19.18
2 leti, 7 mesecev
Danes praznujemo svetovni dan teh pomembnih bitij #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,04
Če smučanje velja za slovenski nacionalni šport, bi lahko rekli tudi, da je čebelarjenje naša tradicionalna kmetijska dejavnost. Danes je peti svetovni dan čebel, da ga sploh imamo, smo zaslužni prav Slovenci. Združeni narodi so ga razglasili na pobudo naše države. Letos je v ospredju tema mladi in čebelarstvo in prav ti se pogosto odločajo tudi za čebelarjenje v mestih. Bili smo v Ljubljani, verjeli ali ne, panjev po strehah glavnega mesta ne manjka in pozor: urbani med ni nič slabši od podeželskega.
Čebelarstvo je panoga, ki jo običajno povezujemo s podeželjem in naravo. A marsikdo ne ve, da se veliko čebelnjakov skriva tudi v mestih.
"Zanimivo je, da večina se niti ne zaveda ne, da nad njihovimi glavami brenči na stotisoče čebel, ker postavljamo panje na strehe, terase in tako naprej. Tisti, ki za to vedo, v večini zelo pozitivno sprejemajo, ker že obstaja ta zavest, da če je okolje ugodno za čebele, potem je ugodno tudi za ljudi," je povedal Gorazd Trušnovec, predsednik društva Urbani čebelar.
Nekaj panjev, v katerih biva šest čebeljih družin, je na strehi Cankarjevega doma.
"Na tej terasi čebelarimo že 11. sezono. Začeli smo s strahom, kašen bo ta mestni med, komentarji so bili, da bo poln svinca, smoga in ne vem česa, zato smo ta prvi med dali na analizo v referenčni laboratorij v Bremen, s pomočjo sponzorja Medexa. Meritve so dokazale, da je med neoporečen," je povedal urbani čebelar Franc Petrovčič.
Kako je z pridelavo medu v mestih?
V mestih je namreč velika raznolikost rastlin, manj je škropljenja in gnojenja kot pri intenzivnem kmetijstvu na podeželju.
"Čebele v mestih so obstajale, od kadar obstajajo mesta, ker so si ljudje v tej obliki bivanja želeli njihove bližine," dodaja Trušnovec.
Za ohranjanje čebelarske tradicije skrbijo tudi drugod po Sloveniji. V Beli Krajini na primer delujejo kar štiri čebelarska društva, ki opravljajo delo izobraževanja med mladimi.
"Vse naše osnovne šole imajo tudi čebelarski krožek, lastne čebelnjake in lastno skromno pridelavo medu ter drugih pridelkov," je povedal Boris Grabrijan, direktor Krajinskega parka Kolpa.
Ob tem je dodal, da je imela nekoč skoraj vsaka domačija čebelnjak za lastne potrebe.
"Ta dejavnost je zopet v vzponu, nekoč je bila seveda izjemno pomembna, saj je večina kmetij pred dobrimi stotimi leti lahko pridelala sladkor le na način, da je redila čebele," je zaključil Grabrijan.
Žal pa so čebele na veliko področjih ogrožene in celo izumirajo. Zato se moramo truditi, da jih bomo ohranili v prihodnje.
