Našli prva gnezda orientalskega sršena

Čebelarska zveza Slovenije (ČZS) gosti in organizira srečanja ter predavanja z različnimi tujimi strokovnjaki, ki imajo izkušnje s problematiko tujerodnih sršenov. Tu gre predvsem za azijskega sršena (Vespa velutina), ki ogromne težave in izgube povzroča v kmetijstvu, čebelarstvu, sadjarstvu in vinogradništvu v Evropi. V državah, kjer so povsem izgubili nadzor nad njim, škodo beležijo tudi v gospodarstvu in turizmu. V Španiji beležijo zdravstvene težave zaradi anafilaktičnih šokov in tudi že smrti zaradi pikov teh žuželk.

Eden od vodilnih strokovnjakov na področju proučevanja azijskega in orientalskega sršena Papachristoforou Alexandros iz Univerze Thessaly v Grčiji je v petek slovenskim čebelarjem dejal, da se morajo v podobnem obsegu bati tudi orientalskega sršena (Vespa orientalis). Zanj so slovenski čebelarji doslej menili, da je manj nevaren in invaziven na našem območju.

Fotogalerija

1

 / 4

Omenjeni sršen sicer razvije gnezda, ki so po obsegu podobna avtohtonemu evropskemu sršenu (Vespa crabro). So sicer manjša, vendar se v enem letu lahko uspešno razvije več matic, kar posledično pomeni več gnezd v prihodnjem letu, kot to poznamo pri domači vrsti sršena. Pik omenjenega sršena je zelo boleč, saj je na drugem mestu strupenosti med sršeni, takoj za orjaškim sršenom (Vespa mandarinia).

Strokovnjak pozval k takojšnjemu zatiranju gnezd

"Vespa orientalis se težje razvija v območjih s hladnejšimi zimami, zato smo upali, da mu ozračje v naši državi ne bo ustrezalo. Kar se žal ni zgodilo. Podnebne spremembe so nam prinesle milejše zime in posamezne osebke tega sršena že zadnji dve leti opažamo na območju Primorske. Do letošnjega leta pri nas nismo zabeležili gnezd in nismo pričakovali večjih težav zaradi prisotnosti te tujerodne vrste pri nas. Odziv Papachristoforouja je bil popolnoma drugačen. Ob omembi, da sršena te vrste pri nas že opažamo, je izrazil zaskrbljenost ter nas pozval k takojšnjemu ukrepanju in zatiranju gnezd tega sršena," so sporočili s ČZS.

Grški strokovnjak je v nedeljo preveril stanje na območju starega dela Kopra. V kratkem času je našel pet gnezd orientalskega sršena in več delavk, med katerimi so bile tudi mlade matice, ki bodo aktivne v prihodnjem letu, in en samec. Ocenjuje, da je zdaj v tem delu Kopra vsaj od 25 do 30 aktivnih gnezd. Koliko jih je na preostalem priobalnem pasu Primorske, težko oceni, vendar jih je zagotovo že veliko.

"Omenil je, da je to šele začetek in zato hudega pritiska na kmetijstvo in preostale panoge še ne beležimo. A ko ga bomo, bo že prepozno. V ta namen bomo dogajanje na terenu pregledali tudi na ČZS in o stanju obvestili vse pristojne. Več informacij bomo podali v prihodnjih dneh," so še sporočili čebelarji.

S ČZS opozarjajo, da je problematika veliko bolj obsežna, kot si predstavljajo in se zavedajo.