Cerar: Položaj kaže na notranjo blokado ustavnega sodišča

Kot je menil Cerar, ravnanje ustavnih sodnikov nakazuje, da vsebinska odločitev še sledi. "Očitno je sodišče presodilo, da bo manjše zlo, če v zdajšnjem položaju odpravi zadržanje novele kot pa, če pri njem vztraja. Zaradi izločitve dveh ustavnih sodnikov ter zaradi izrazito različnih pravnih pogledov je ustavno sodišče v notranji blokadi in še ni sposobno sprejeti vsebinske odločitve o ustavnosti izpodbijanih določb zakona," je dejal.

Tudi ustavno sodišče je namreč v današnjem sklepu zapisalo, da ni mogoče izključiti niti, da bi odločitev lahko sprejeli šele s (prvo ali naslednjimi) spremembami sestave sodnikov ustavnega sodišča. "To je precejšen odstop od prvotne napovedi samega ustavnega sodišča, da bo zadevo obravnavalo in rešilo absolutno prednostno, pri čemer se je tako le podaljšal nevzdržen položaj na javni radioteleviziji in v zadnjih mesecih krepila razgreta javna razprava," je dodal Cerar.

Nesodelovanje ga skrbi

Kot skrb vzbujajoče je Cerar označil to, da dva sodnika pri glasovanju nista sodelovala. "To je v nasprotju z naravo sodnega in ustavnosodnega odločanja, hkrati pa je tudi v neskladju z izrecno ureditvijo v zakonu o ustavnem sodišču, ki določa, da se sodniki pri odločanju ne smejo vzdržati glasovanja. To po njegovih besedah kaže na "izredno zaostrenost notranjih razmer na ustavnem sodišču". "To po mojem mnenju terja tudi resen pogovor znotraj sodišča. Nekdo bi moral prevzeti odgovornost, da se take stvari dogajajo," je prepričan.

Nesodelovanje pri odločanju sicer ni nekaj, kar bi "zahtevalo zelo dramatične ukrepe", je dodal Cerar. Normalno bi bilo, da so ustavni sodniki to sposobni razčistiti oziroma urediti sami med seboj.

Kot je še poudaril, razume zahtevnost in večplastnost obravnavane teme, a bi morali biti ustavni sodniki po njegovem mnenju kos tudi tako zahtevnim razmeram. "Ustavni sodniki so strokovnjaki, ki so bili na ta položaj izvoljeni ravno zato, ker naj bi premogli nadstandardni občutek za odgovornost do pravne države in do varstva integritete ustavnega sodišča," je dejal.

Ustavno sodišče je namreč v obrazložitvi odločitve navedlo, da zakon o ustavnem sodišču ne vsebuje posebnih pravil za odločanje v primerih, ko zaradi ene ali več izločitev sodnikov sodišče ne more oblikovati večinske odločitve z zahtevanim številom glasov. Zato se je zgledovalo po nemški ureditvi, ki določa, da v primeru, kadar ni zahtevane večine za razveljavitev oziroma ugotovitev protiustavnosti izpodbijanega akta, ta akt ostane v veljavi.

Smiselna bi bila dopolnitev zakona o ustavnem sodišču

Da bi se izognili ponavljanju takšnih položajev, bi bilo po Cerarjevem mnenju smiselno dopolniti zakon o ustavnem sodišču.

Ob tem je bil kritičen tudi do uhajanja internih informacij s sodišča, kajti vse to slabi avtoriteto ustavnega sodišča in zaupanje v pravno državo.

Ustavno sodišče je danes objavilo sklep o razveljavitvi zadržanja pri delu novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS). Iz njega izhaja tudi, da se novi svet zavoda skladno z novelo konstituira najpozneje v sedmih dneh po objavi tega sklepa v uradnem listu. Posledično se lahko konstituirajo tudi drugi novi organi zavoda, ki jih predvideva novela.

Novice Ustavno sodišče odpravilo začasno zadržanje vladnega zakona o RTV Slovenija

Novice Slovenija napreduje, a si je prislužila črno piko zaradi položaja RTV Slovenija

Novice Stavkajoči novinarji na RTVS: Vztrajali bomo, dokler ne dosežemo zadanih ciljev

Novice Kaj se dogaja za zaprtimi vrati? Ustavno sodišče molči.

Novice Golob: Ne želim si, da bi bil RTV trobilo Gibanja Svoboda #video