Golob: Ne želim si, da bi bil RTV trobilo Gibanja Svoboda #video

Poslanec Andrej Hoivik pa je premierja spraševal o stanju na Radioteleviziji Slovenija (RTVS). Premierju je očital, da si RTVS ni uspel podrediti "tako hitro, kot ste si sami želeli". Z zakonom o zavodih se je "grdo ustrelil v koleno". "In ko hudi politični pritiski na ustavno sodišče po pol leta še niso zalegli, ste svoje ilegalne namene naprtili kolegici Janji Sluga, ki bo v vašem imenu osvobodila RTVS glasov programskih svetnikov, ki jih ne prenesete," je dejal.

Med drugim je Hoivik navedel tudi mnenje pravnega strokovnjaka Rajka Pirnata, ki je dejal, da pravne podlage za razrešitev programskih svetnikov ni, saj da jim je mandat z novelo zakona o RTVS že tako ali tako potekel. Premierju je Hoivik očital tudi, da ga moti "kritično poročanje RTVS, ki vam nastavlja ogledalo" ob razmerah v državi, ter ga spraševal, zakaj "uvaja diktaturo".

"Ne želim si, da je RTVS trobilo katerekoli desne stranke, enako ne želim, da je trobilo Svobode" 

"Stvar bi bila smešna, če ne bi bila tragična," se je na te očitke odzval Golob. Kot je dejal, je bila njegova glavna predvolilna obljuba, da bodo RTVS "iztrgali politiki, katerikoli politiki". "Tako kot si ne želim, da je RTVS trobilo katerekoli desne stranke, enako si ne želim, da je trobilo Svobode," je poudaril. Prevzema RTVS pa da s strani Svobode ne izvajajo. Dodal je tudi, da je "osvoboditev RTVS" tudi edina zaveza, pri kateri bodo vztrajali.

Premier je poudaril še, da je zakon na referendumu lansko jesen prejel 63-odstotno podporo ljudstva. Volja ljudstva po mnenju Goloba ni bila uresničena zaradi "nedelovanja pravne države". Dejal je, da ne bo kritiziral sodne države, saj verjame v ustavo, ustavni red in pravno državo. "Verjel sem, da se da stvari izpeljati v Sloveniji hitro. In sem se očitno motil," je dejal. Ob tem znova apelira na ustavno sodišče, da končno sprejme svoje odločitve. "Ne, kakšne bodo, naj jih sprejme," je poudaril.

Poudaril je, da ima RTVS bistveno več kot le funkcijo poročanja, zato je še toliko bolj pomembno, da je upravljan zakonito. "Ne, da imamo danes situacijo, v kateri dobesedno vsi sklepi, ki jih je sedanji programski odbor svet sprejemal, padajo na sodiščih, tako sklepi o imenovanju generalnega direktorja kot sklepi o razrešitvi prejšnjih direktorjev. Sodišča so zelo jasna," je dejal.

Golob ni naklonjen prodaji Športne loterije tujim skladom

V poslanski skupini SDS so premierju postavili dve vprašanji. Poslanec Zvonko Černač je Golobu zastavil vprašanje v zvezi z "upravljanjem in razpolaganjem z državnim in paradržavnim premoženjem".

Predsednik vlade Robert Golob si prodaje Šporne loterije, ki so jo napovedali nekateri lastniki, ne želi. Odgovoril je, da s podrobnostmi prodajnega postopka ni seznanjen. "Vlada ni lastnik Športne loterije," je dejal, a menil, da je treba biti na prodajo takšnih inštitucij tujcem, kot je Športna loterija, pozoren. "Izkušnje, ko so prejšnje vlade prodajale naše premoženje tujim skladom, so brez izjeme slabe. Do zdaj se je vedno izkazalo, da so tuji skladi preoblikovali uspešna podjetja in jih potem bistveno dražje prodali naprej," je dejal.

Opozoril je, da vlada ni lastnica Športne loterije, prodajalci pa da niso povezani z državo. Sistem upravljanja z naložbami v državnem premoženju je drugače organiziran, vlada nima nobenih pristojnosti, je dejal Golob. Vseeno pa bodo preučili, kako bi se lahko država posredno vključila v postopek. Kot eno od možnosti vidi uveljavljanje predkupne pravice, kar bi morda lahko storila Pošta Slovenije.

Golob: Dostop do orožja je tisto, kar pripelje do tega, da so posledice medvrstniškega nasilja vedno bolj katastrofalne 

Vodjo poslanske skupine NSi Janeza Ciglerja Kralja je zanimalo, ali se vlada namerava lotiti nujno potrebnih zakonodajnih sprememb za učinkovito obravnavo medvrstniškega nasilja. Posamezni primeri medvrstniškega nasilja in skrb vzbujajoči statistični podatki namreč po mnenju NSi nakazujejo skrb vzbujajoč trend, da je medvrstniškega nasilja veliko. To postaja vedno bolj brutalno, zato si pred tem problemom ne smemo zatiskati oči. Ob tem so spomnili, da je bil v slovenskih šolah organiziran dan kulture, nenasilja in strpnosti, drugih ukrepov pa ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ni napovedalo, kar po mnenju NSi kaže, da se ministrstvo ne zaveda resnosti problema. Po navedbah Ciglerja Kralja je ministrstvo preslišalo opozorila učiteljev in ravnateljev, da brez spremembe zakonodaje medvrstniškega nasilja ne bodo zmogli obvladati.

"Če želimo preprečevati medvrstniško nasilje, se moramo začeti mi temu primerno obnašati, in če želimo mi preprečiti širjenje sovraštva po spletu in po digitalnih kanalih, se moramo mi z zgledom temu odpovedati," je odgovoril Golob.

"Pripravljeni so normativi in celo usklajeni s šolskim sindikatom. Ti bodo ojačali socialno funkcijo socialnih delavcev, zato da bomo imeli na področju medvrstniškega nasilja strukturo v šolah, ki bo lahko nudila učinkovito podporo našim otrokom," je dejal Golob ter poudaril, da je zakon o šolstvu že v javni obravnavi in da bodo vsi ustrezni predlogi vključeni v spremembe.

Spomnil je na tragedijo v Srbiji, ki se je, kot je dejal, lahko zgodila zaradi prevelike količine orožja po domovih. "Ravno orožje in dostop do orožja sta tisto, kar po vsem svetu pripelje do tega, da so posledice medvrstniškega nasilja vedno bolj katastrofalne," je dejal in navedel, da do tega ne bodo imeli popolnoma nobene tolerance.

"Magnina investicija v Hočah za nas ni dobra lekcija"

Vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec je predsedniku vlade zastavil vprašanje v zvezi z oceno škode državnemu premoženju zaradi odstopa Magne od pogodbenih zavez o zagotavljanju javne koristi pri vzpostavitvi obrata v Hočah ter morebitno politično, kazensko in odškodninsko odgovornostjo vpletenih pri pripravi poslov.

Investicija kanadsko-avstrijske avtomobilske skupine Magna v lakirnico v Hočah po besedah premierja Roberta Goloba nikakor ni zgodba o uspehu. "Ravno obratno," je o Magninem umiku iz Hoč manj kot štiri leta po zagonu proizvodnje dejal premier. 

Poslanci o rebalansu proračuna in zakonu o zdravstvu

Poslanci so sicer na tokratni redni seji med drugim obravnavali rebalans proračuna, predlog novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s katerim želi koalicija preoblikovati dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ter predlog zakona o povračilu glob zaradi kršitve neustavnih covidnih odlokov.

Novice Preiskovalna komisija o sumih političnega vmešavanja v delo policije in drugih organov

Novice Golob: Preiskava bančnih računov ena največjih zlorab uradnih institucij