Ponedeljek, 19. 3. 2018, 7.28
6 let, 9 mesecev
Cerar: Za učitelje so želeli višje plače kot za zdravnike #video
Predsednik vlade Miro Cerar je na seji državnega zbora v odgovoru na poslansko vprašanje poslanca DeSUS Franca Jurše dejal, da so bile sindikalne zahteve absolutno previsoke. "Za osnovne in srednješolske učitelje so želeli po 20 odstotkov višje plače, kar pomeni, da bi bili plačani bolje kot zdravniki in bolje kot profesorji na univerzah," je zatrdil. Sviz njegove trditve označuje za neresnične.
Franc Jurša je premieru Miru Cerarju v poslanskem vprašanju očital, da je z odstopom, ker bo vlada pri svojem delu zdaj omejena in bo opravljala le tekoče posle, na cedilu pustil predvsem najrevnejše skupine ljudi, med katere spadajo tudi nekateri zaposleni v javnem sektorju, "ki so skupaj z upokojenci z varčevanjem prispevali največ k izhodu iz krize". Cerarja je zato Jurša spraševal, kako bo v prehodnem obdobju do volitev zagotovil socialni mir.
Trditev, da javni uslužbenci ne čutijo posledic visoke gospodarske rasti pri svojih plačah, po Cerarjevih besedah ni resnična. Upa, da jim bo mogoče dati še več. Verjame, da bo treba takoj po oblikovanju nove vlade pristopiti k temu, da se z javnim sektorjem konstruktivno dogovori. Pri tem je obžaloval, da sindikati niso sprejeli široko ponujene roke, da bi pred tednom dni sprejeli dogovor.
Morda vas zanima še:
Kozlovičeva sindikatom sporočila, da pogajanj ne morejo nadaljevati
Sindikati dajejo vladi teden dni časa. Vlada: Pogajanja so končana.
Sodniško društvo ostro nad Cerarja
Kot je dodal Cerar, so se s sindikati ves čas pogajali, tudi v tem zadnjem obdobju, a so bile sindikalne zahteve absolutno previsoke. Ponekod so sindikati po njegovih besedah zahtevali tudi do 30 odstotkov višje plače. Ob tem pa bosta prihodnje leto prenehala veljati še zadnja dva varčevalna ukrepa, pri napredovanjih in izplačevanju redne delovne uspešnosti, kar bo pomenilo 170 milijonov evrov, je pojasnil.
Lilijana Kozlovič Zato so sindikatom rekli, da ne morejo imeti obojega, ob sprostitvi obeh varčevalnih ukrepov še dviga plač, saj bi to skupaj pomenilo 1,15 milijarde evrov. Predlagali so razporeditev na daljši rok in razumen dogovor, a na pogajanjih prejšnji ponedeljek "ne le, da se sindikati, predvsem iz vzgoje in izobraževanja, niso zmenili za zahteve vlade, da se v letu 2019 ne izplača teh 170 milijonov evrov, postavljali so še nove zahteve po še višjih plačah", temveč so bili daleč od tega, kar so se skupaj s predsednikoma preostalih dveh koalicijskih strank skupaj s sindikati pogovarjali, je pojasnil Cerar.
Pri tem je opozoril, da je vlada v izhodišča celo zapisala, da se razlike do zdravnikov odpravijo, in je bila te razlike tudi v celoti pripravljena odpraviti. "To je bilo ponujeno, a so kljub temu hoteli še več. Za osnovne in srednješolske učitelje so želeli po 20 odstotkov višje plače, kar pomeni, da bi bili plačani bolje kot zdravniki in bolje kot profesorji na univerzah," je še navedel premier v odstopu.
Sviz: Predsednik vlade v odstopu sprevrača resnico
Na Cerarjeve trditve so se že odzvali v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz). Presenečeno ugotavljajo, da predsednik vlade v odstopu zadnji dan mandata aktualne vlade v državnem zboru zavaja poslanke in poslance, ko trdi, da je Sviz na zadnji dan pogajanj prihajal z novimi zahtevami po še višjih plačah.
Ob tem pojasnjujejo, da sta Sviz in vladna pogajalska skupina prejšnji ponedeljek o vseh bistvenih stavkovnih zahtevah Sviza dosegli soglasje. "Soglasje je v celoti odražalo dogovor, ki je bil nekaj ur prej usklajen pri predsedniku vlade, ob navzočnosti vodij obeh koalicijskih partnerjev. Mešana vladno-sindikalna skupina je pripravila čistopis dogovora, ki pa ga glavna vladna pogajalka zaradi nasprotovanja drugih sindikatov ni želela več podpisati. Na pogajanjih smo se uskladili o višini zvišanj na vseh ključnih delovnih mestih v vzgoji in izobraževanju, od vrtcev do univerz, o ustreznem vrednotenju razredniškega dela, o ustreznejšem vrednotenju kariernega razpona strokovnih delavcev. Preprosto ni res, da bi Sviz dodajal kakršnekoli zahteve. Res pa je, da je Sviz vladnemu predlogu, da bi se zadnji del dogovorjenih zvišanj izplačal šele septembra leta 2020, nasprotoval in je vztrajal, da se izvedejo še v letu 2019," so zapisali v odzivu na današnje Cerarjeve trditve.
Branimir Štrukelj "Trditev Mira Cerarja, da naj bi dogovorjena zvišanja, ki jih je tudi sam potrdil na koalicijskem vrhu, presegla plače zdravnikov in visokošolskih učiteljev, pa je povsem neresnična in govori o tem, kako slabo predsednik vlade v odstopu pozna plačna razmerja v javnem sektorju. Z dogovorjenimi in usklajenimi zvišanji plač učiteljev in drugih strokovnih delavcev z univerzitetno izobrazbo namreč ne bi nadoknadili niti polovice zaostanka za povprečno plačo uradnikov z enako izobrazbo – plača le-teh v primerjavi z omenjenimi zaposlenimi trenutno znaša v povprečju 500 evrov bruto več, da o zaostankih, ki jih imajo zaposleni strokovni delavci v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah in prav tako na univerzah, za plačami zdravnikov niti ne govorimo. Predsednik vlade je z odstopom, ki mu menda koristi na volitvah, preprečil končanje pogajanj. To škodi veliki večini zaposlenih v javnem sektorju, še zlasti pa strokovnim delavkam in delavcem v vzgoji in izobraževanju, katerih delo je bilo v obdobju krize izrazito razvrednoteno," so se prepričani.
Video: Planet TV
"Vlada dosegla številne konkretne rezultate"
Vlada je v dosedanjem mandatu dosegla številne konkretne rezultate, čeprav je ob začetku mandata prevzela državo v krizi, je v odgovoru na poslansko vprašanje Jerneja Vrtovca (NSi) na seji DZ poudaril Cerar. Poudaril je, da se zaveda nerešenih izzivov, a so morali pri svojem delu "poravnavati tudi pretekle dolgove".
Vrtovca je zanimalo, kateri so po Cerarjevem mnenju ključni izzivi, ki čakajo Slovenijo, in zakaj jih njegovi vladi ni uspelo rešiti. Spomnil je, da je vlado v tem mandatu spremljala gospodarska rast, zaradi katere je priložnost za reševanje izzivov odlična. "Ključnih sprememb za boljšo prihodnost države v vašem mandatu ni bilo," je očital Cerarju in menil, da je bila ob prevzemu vlade država "v kar dobri kondiciji".
"Stroški zagotavljanja varnosti bi bili višji, če Slovenija ne bi bila v Natu"
Stroški zagotavljanja varnosti za Slovenijo bi bili večji, če ne bi bila članica Nata, je v odgovoru na vprašanje vodje poslanske skupine Levica Luke Mesca poudaril Cerar. Spomnil je, da vse odločitve, ki se nanašajo na krepitev Slovenske vojske kot dela Nata, temeljijo na legitimni podpori DZ in referendumski odločitvi za članstvo v zavezništvu.
"Obseg korupcije in korupcijskih tveganj se je pod to vlado zmanjšal"
Cerar je zatrdil, da se je v obdobju vlade, ki jo je vodil, zmanjšal obseg korupcije, prav tako so se po njegovih besedah zmanjšala korupcijska tveganja. Po tej poti je treba nadaljevati in do korupcije zavzemati ničelno stopnjo tolerance, je dejal v odgovoru na vprašanje vodje poslanske skupine nepovezanih poslancev Bojana Dobovška.
16