Sobota, 24. 11. 2018, 10.02
5 let, 5 mesecev
Če ne bomo ukrepali, se bo hrana podražila
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,57
2
Podnebne spremembe bodo v prihodnosti najbolj prizadele slovensko kmetijstvo, ki je v svojem razvoju še ranljivo in nerazvito.
Globalno segrevanje lahko v Sloveniji po najbolj pesimističnem scenariju povzroči dvig povprečne temperature za tudi do šest stopinj, je v oceni podnebnih sprememb v prihodnosti opozorila Agencija za okolje (Arso). Posledice so neizogibne in bodo terjale davek na vseh področjih, še posebej ranljivo pa je slovensko kmetijstvo, opozarja agrarni ekonomist Aleš Kuhar. Na dolgi rok lahko pričakujemo tudi dvig cen živil.
"Kmetijstvo je že zdaj zelo izpostavljeno vremenskim vplivom, sploh ker gre pri nas za manj razvito kmetijstvo," pove Kuhar in pojasni, da bolj kot je kmetijstvo nerazvito, več negativnih učinkov globalnega segrevanja bo občutilo. Po Kuharjevem mnenju bodo slovenski kmetje čutili še toliko večje posledice, ker je slovensko kmetijstvo ranljivo in še v procesu razvoja.
"Kmetje se lahko pripravijo s sodobno tehnologijo"
"Podnebne spremembe se zajedajo v vse sektorje, od kmetijstva, ki je najbolj ranljivo in trenutno že najbolj opaža učinke podnebnih sprememb," je za Arso opozorila tudi Barbara Simonič z ministrstva za okolje in prostor. Spremembe bodo vplivale še na smučarski turizem, hidroenergetiko in energetiko na splošno.
Kmetijstvo je najbolj ranljiv sektor, ki ga podnebne spremembe najbolj prizadenejo.
Ob vprašanju, kako se lahko slovenski kmet prilagodi na podnebne spremembe in prepreči izgube, Kuhar opozarja, da je Slovenija sicer že pred časom sprejela dokumente o prilagoditvi kmetijstva na spremembe, ampak so listine nekje "obtičale". "Kmetje se lahko pripravijo predvsem z modernizacijo in sodobno tehnologijo," pa svetuje kmetom.
"Veliko vlogo imajo tukaj tudi namakalni sistemi. Slovenija je na področju voda izjemno bogata, ampak tega ne znamo izkoristiti za prilagoditve v kmetijstvu," je kritičen Kuhar. Na področju vodne bilance se obeta povečanje povprečnega letnega napajanja podzemne vode za do 20 odstotkov.
Potrebne so nove setvene strategije, ogrožena je koruza
Povprečna temperatura zraka narašča, v Sloveniji pa lahko v 21. stoletju pride tudi do dviga temperature za šest stopinj Celzija. V tem primeru se bo povečalo število vročih dni, v najbolj pesimističnem scenariju bi se vročina podaljšala tudi za mesec dni.
Na udaru je koruza, pomembno krmilo za slovensko kmetijstvo, ki je po večini živinorejsko, pojasnjuje agrarni ekonomist Aleš Kuhar.
Ob dvigu temperatur bi občutili tudi hujše vročinske valove, zimske padavine bi se povečale za polovico, prav tako bi se po pesimističnem scenariju, če se izpusti ne bi omejili, okrepile padavine.
Segrevanje površja bo tako vplivalo tudi na gojenje kultur, katerih shema se bo v prihodnosti spremenila.
Kot pove Kuhar, slovenski kmetje že zdaj uporabljajo prilagojene kulture in jih pridelujejo v omejenih conah in na izbranih tleh.
"Pomembno bo vključiti kulture, ki so bolj prilagodljive, in narediti nove setvene strategije," pa razmišlja o prihodnjih ukrepih v razvoju kmetijstva.
"Problem je prav koruza, ki je krmna rastlina. V Sloveniji prevladuje živinorejsko kmetijstvo in poudarek pri pridelovanju je na krmljenju goveda. Pri nas imamo predvsem krmne baze," še doda.
Nemčija ni nikoli gojila žit, danes jih
Agrarni ekonomist opozarja, da nekatere kulture izginjajo že zdaj, spet druge se širijo na področja, kjer jih prej ni bilo. "Nemčija ni nikoli v tolikšni meri gojila žit, ker jim tega podnebje ni dopuščalo, zdaj pa jih.
Nekatere kulture so se razširile na sever, ki bo predstavljal vedno večjo konkurenco," pojasni Kuhar in opozori, da smo ljudje glavni akterji, ki lahko vplivajo na spremembe v prihodnosti.
Nabor kultur, ki jih slovenski kmetje pridelujejo na domačih tleh, se bo zaradi segrevanja površja na dolgi rok spremenil.
Na dolgi rok lahko pričakujemo višje cene živil
Globalne podnebne spremembe bodo v prihodnosti spremenile tudi samooskrbo in dotok lokalnih surovin. Da lahko potrošniki na daljši rok pričakujemo dvig cen živil, se strinja tudi Kuhar. "Slovenija bo lahko imela resne probleme, če ne bo poskrbela za svoje kmetijstvo," opozarja.
2