Le dve tretjini možnosti, da omejimo globalno segrevanje

Poročilo, ki obsega štiristo strani, sloni na šest tisoč znanstvenih študijah o podnebju in pravi, da so za dosego cilja potrebne drastične spremembe v odnosu politike do podnebnih sprememb, glede energije, ravnanja s prstjo, industrije, tehnologije zgradb, transporta in upravljanja mest.

Do leta 2030 bo treba tudi zmanjšati izpuste toplogrednih plinov zaradi človeških dejavnosti za 45 odstotkov od ravni leta 2010. Do leta 2050 bo treba priti do neto ničelnih izpustov, kar pomeni, da se mora izpopolniti tehnologija za odstranjevanje presežka ogljikovega dioksida iz ozračja.

Svet na poti, da se segreje za od dve do tri stopinje Celzija

Svet se je od predindustrijske ravni do zdaj že segrel za eno stopinjo Celzija in poročilo opozarja na vidne posledice, kot so ekstremni vremenski pojavi, višanje gladine morij in izginjanje ledu na Arktiki.

Svet je trenutno na poti, da se segreje za od dve do tri stopinje Celzija, če ne bo odločnega in trajnega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov. Pariški podnebni sporazum iz leta 2015 je državam podpisnicam položil na dušo, naj poskrbijo, da se ozračje ne bo segrelo za več kot dve stopinji od predindustrijske ravni.

Če bo dosežen ambicioznejši cilj 1,5 stopinje Celzija, se bo gladina morij dvignila za deset centimetrov manj, dramatično se bo zmanjšala nevarnost Arktike brez ledu čez poletja, koralni grebeni pa bodo usahnili za od 70 do 90 odstotkov, ne pa povsem izginili.

Ukrepi za zamejitev segrevanja

Poročilo pravi, da bo imel svet dve tretjini možnosti za dosego cilja 1,5 stopinje Celzija, le če se do konca stoletja v ozračje ne izloči več kot 420 milijard ton ogljikovega dioksida. Po trenutnem trendu izpustov bo ta vsota dosežena že v desetletju.

Delež električne energije, pridobljene z obnovljivimi viri, kot so voda, sonce in veter, se mora do leta 2050 povečati z zdajšnjih 20 na 70 odstotkov, delež energije iz premoga pa mora pasti s zdajšnjih 40 odstotkov na okoli pet odstotkov.

Za dosego cilja bo glede na poročilo potrebnih 2.100 milijard evrov investicij v globalni energetski sistem vsako leto od leta 2016 do leta 2035, kar pomeni približno 2,5 odstotka svetovnega BDP.

Poročilo zatrjuje, da je cilj 1,5 stopinje Celzija tehnološko in gospodarsko dosegljiv, vendar pa je težava politična volja.

Potrebne bodo velike spremembe na primer v prehranjevalnih navadah ljudi (manj mesa), zmanjšanje števila avtomobilov z motorji na notranje izgorevanje, zmanjšanje povpraševanja po energiji in tudi odvzemanje presežka toplogrednih plinov iz ozračja, na primer s pogozdovanjem ali uporabo biogoriv.

Pripravo poročila so forumu naložili sklepi 21. zasedanja pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), ki je potekalo leta 2015 v Parizu. Na istem zasedanju so države sveta dosegle omenjeni pariški sporazum, ki naj bi svet rešil pred katastrofalnimi posledicami podnebnih sprememb.