Priča smo ekstremnim vročinskim valovom, življenje se bo korenito spremenilo

Poročilo o globalnem segrevanju se je v sodelovanju s 195 državami potrdilo v Južni Koreji, papirji pa svarijo pred uničujočimi posledicami, ki jih bo imelo nadaljnje globalno segrevanje na vse, kar je živo.

Svet se je do danes segrel za eno stopinjo Celzija, zgolj ena stopinja pa je vplivala na ekstremne vremenske pojave, dviganje gladine morij in izginjanja ledu na Arktiki. 

''Imamo konservativne in premile napovedi''

Svet je na poti, da se segreje od dve do tri stopinje Celzija. ''Poročilo nam sporoča temeljno ugotovitev, da potekajo podnebne spremembe hitreje, kot smo sprva mislili,'' svari klimatologinja Urška Kajfež Bogataj. 

Bogatajeva opozarja, da je segrevanje ozračja tema, ki potrebuje več pozornosti, kot ji je namenjamo. Foto: STA ,

Bogatajeva opozarja, da je trenutno stanje globalnega segrevanja veliko resneje, kot ga sploh dojemamo.

''Še vedno imamo konservativne in premile napovedi,'' opozarja Bogatajeva, saj je bilo še pred časom v zraku veliko negotovosti, strokovnjaki pa si niso upali na glas opozarjati na podnebne spremembe, ki se zdaj lahko potrdijo.

''Ugotovitve so zdaj znanstveno podkrepljene in dokaz, da do sprememb v podnebju prihaja hitreje kot pričakovano,'' pojasni Bogatajeva in opozori, da so posledice že med nami. Gladina morja in dnevne temperature naraščajo, priča smo ekstremnim vročinskim valovom.  

"Podpisan papir še ne pomeni nič, ljudje so naveličani"

Bogatajeva je o posledicah, ki jih s sabo prinaša segrevanje sveta, zaskrbljena. ''Zemljan bo na dolgi rok izpostavljen preveliki vročini, pod vprašanjem je tudi preživetje ekosistemov.''

''Če bi se svet segrel za dve stopinji Celzija, nekatere rastlinske in živalske vrste enostavno ne preživijo. Koralni grebeni bodo izginili,'' pove in doda, da se nam lahko zdi segrevanje ozračja zgolj za stopinjo brezpredmetno, a nosi katastrofalne posledice. 

Evropa je po zadnjih napovedih že stopila v topli val, ki bo s sabo prinesel tudi temperature, ki bodo blizu 30 stopinjam Celzija. Foto: Severe Weather Europe

''Posledice segrevanja so velike in jih že občutimo. Spremenila se bo celotna podoba narave, gozdov, manj bo različnih oblik voda, močvirij, potokov. V gozdovih ne bodo več rasle smreke, pestrost bo manjša,'' pojasni Bogatajeva in opozori, da so podnebne spremembe pomemben del migracij. ''Kaj bodo naredili ljudje, če bo na njihovem območju zmanjkalo vode? Preseljevali se bodo,'' še doda. 

Novice Le dve tretjini možnosti, da omejimo globalno segrevanje

Klimatologinja kritično poudari, da države na tako hitre podnebne spremembe niso pripravljene. ''Med tem, da podpišeš neke papirje, in tem, da vidiš dejansko situacijo, je velik razkorak,'' pove Bogatajeva. ''Niti ene termoelektrarne ne bi smeli več odpreti, avtomobili bi morali prekiniti z nafto,'' še doda. 

Zaradi intenzivnega segrevanja bodo na dolgi rok izginili tudi koralni grebeni. Foto: Reuters

Bogatajeva dodaja, da so ljudje naveličani govorjenja. ''O globalnem segrevanju se govori že več let, pa ni prišlo do drastičnih sprememb. Revne države podnebne spremembe občutijo intenzivneje kot bogate.''

Novice Topel val nad Evropo: temperature do 30 stopinj Celzija

''Veliko je preusmerjanja pozornostih politikov, da se ne spoprimejo s problemom, ki ga prinaša podnebje. Veliko je govorjenja o vojnah in jedrskem orožju, na globalno segrevanje pa ne opozori nihče, saj bi bila potrebna velika transformacija vsega, kar vpliva nanj, sploh pa gospodarstva,'' pove Bogatajeva.

''Države se s težavo ne znajo spoprijeti''

 ''Veliko je govorjenja, da mora gospodarstvo rasti, na drugi strani pa moči upiramo v zeleno Slovenijo. To je nemogoče,'' še doda ob dejstvu, da ob gospodarski rasti ne moremo pričakovati, da se bo karkoli zmanjšalo.  

''Države se ne znajo spoprijeti s težavo podnebnih sprememb,'' opozarja Bogatajeva.

''Države se s težavo ne spoprimejo, ker se ne znajo, ljudem je že jasno, da politiki v tej smeri ne bodo naredili dovolj,'' pove klimatologinja in spodbudi, da se moramo začeti združevati. ''Potrebujemo pritisk od spodaj navzgor, pritisk ljudi,'' še doda. 

Če že zmotno mislimo, da podnebje segrevamo v večji meri le z izpušnimi plini avtomobilov, je to daleč od resnice. ''Ni vse v avtomobilih, saj ga nima vsak,'' pove Bogatajeva in pripomni, da hrano jemo vsak dan in to vsak človek, hrana pa vsebuje veliko energije. 

''Hrane zavržemo neverjetno veliko in nihče ne pomisli, koliko je v njej gnojil in odpadne energije,'' opozori in svetuje, da je treba začeti ločevati, varčevati in spremeniti mobilnost. ''Vse, kar zavržemo - vsa zavržena materialnost in hrana,je zavržena energija.''

Rešitev nosijo mladi in povezovanje

Kljub temu Urška Kajfež Bogataj ostaja tudi optimistična. ''Veliko bi se lahko zgledovali po naših sosedih, denimo Avstrijcih,'' svetuje.

''Pri nas je sramota, ker se ljudje ne znamo povezovati. S tem bi naredili veliko že na občinskih ravneh. Krajevne skupnosti bi lahko imele skupne vaške toplarne, smetišča,'' pojasni ob dejstvu, da je sodelovanje bistvenega pomena.

Veliko odpadne energije je v zavrženi hrani.

Bogatajeva kot pedagoginja vidi perspektivo v mlajših generacijah, saj so po njenem mnenju drugačne in bolj svobodne v načinu življenja. ''Stvari lahko spremenimo, če se izobražujemo, ljudje bi morali več brati in se osveščati. V šolah bi morali uvesti predmet o podnebnih spremembah,'' opozori tudi na šolski sistem in osveščanje.

''Poslanci bi se morali izobraževati in imeti kratke tečaje na tematiko podnebnih sprememb,'' doda Bogatajeva in izpostavi, da so politiki na tem parketu premalo izobraženi. ''Napaka je, ker tiščimo podnebne spremembe pod okolje. Prave rešitve so v gospodarstvu,'' še doda.